| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
GRŠKA FINANČNA KRIZA
Rok Prelog, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Izraz finančna kriza zajema več vrst kriz, in sicer: valutno, bančno, dolžniško, okužbeno in krizo dvojčkov. Skozi zgodovino lahko vidimo, da gospodarstvo ne raste po gladkih oziroma enakomernih vzorcih, temveč niha po določenih vzorcih. Tako poznamo fazo konjunkture, krize in recesije. Kriza, ki se je začela v Združenih državah Amerike, velja za najhujšo krizo po 2. svetovni vojni. Povod za nastanek krize je bilo prekomerno financiranje nepremičninskih naložb, kar je sprožilo prekomerne investicije v nepremičnine in posledično preveliko ponudbo na trgu. Sledil je padec cen nepremičnin in nezmožnost odplačevanja kreditov. Nepremičninski balon je počil in začela se je finančna kriza, ki se je razširila po vsem svetu. MDS je leta 2008 grško gospodarstvo uvrstil na 27. mesto glede na nominalni BDP, po kupni moči pa se uvršča na 30. mesto. Gledano po BDP-ju na prebivalca se Grčija uvršča na 24. mesto. Levji delež grškega BDP-ja predstavlja terciarni sektor in sicer slabih 76 %. Večino grškega izvoza predstavljajo predelovalna industrija, hrana in kemikalije, največji grški uvoznici pa sta Nemčija in Italija. Med evropskimi državami je finančna kriza najbolj prizadela Grčijo. V desetletjih pred finančno krizo, se je grška vlada močno zadolževala v tujini za financiranje proračunskega primanjkljaja. Proračunski primanjkljaj in zunanji dolg Grčije sta precej nad predpisanimi stopnjami evropske Ekonomske in monetarne unije. Oboje presega tudi predpise Evropskega pakta za stabilnost in rast, ki dovoljuje zunanji dolg v višini največ 60 % BDP-ja, proračunski primanjkljaj pa ne sme presegati 3 odstotkov BDP-ja. Proti koncu leta 2009 se je nezaupanje investitorjev v grško vlado povečalo. Po revidiranih podatkih se je pokazalo, da je grški proračunski primanjkljaj višji od izkazanega, kar je še dodatno poslabšalo stanje, saj so se znižale bonitetne ocene grških obveznic. Dodaten padec zaupanja vlagateljev sta povzročila še ponarejanje statistike in prikrivanje zunanjega dolga skozi zapletene finančne inštrumente. Grčija je bila primorana zaprositi za pomoč za refinanciranje njenih obveznosti. Paket pomoči s strani članic Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada znaša 110 milijard evrov. Pomoč bo Grčija dobila v naslednjih treh letih v zameno za izvedbo obsežnih reform, s katerimi bo oživela gospodarstvo, zvišala konkurenčnost in zmanjšala proračunski primanjkljaj in zunanji dolg. Reforme posegajo predvsem na področje fiskalne politike, vladne porabe, državnih prihodkov, nadzora nad porabo, finančne stabilnosti, socialnih transferjev, pokojninske reforme in strukturnih sprememb. Poleg Grčije so pravila evro območja kršile tudi druge članice monetarne unije. Med največjimi kršiteljicami so še Portugalska, Irska, Italija in Španija. Težava z odplačevanjem obveznosti so vplivale tudi na stabilnost evra, ki se je močno zamajal. Da bi Evropska unija umirila finančne trge in stabilizirala evro je sprejela mehanizem za reševanje evra, ki zajema 750 milijard evrov pomoči. Za stabilen in močan evro bo morala Evropska unija reformirati institucionalen okvir monetarne unije.
Keywords: finančna kriza, evro, evro območje, stabilnost evra, varčevalni ukrepi, reforme, protikrizni ukrepi, recesija, proračunski primanjkljaj, zunanji dolg, paket pomoči, Grčija
Published: 12.07.2011; Views: 5687; Downloads: 749
.pdf Full text (786,07 KB)

4.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi v javni upravi : diplomsko delo univerzitetnega študija
Marinela Zubak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali različne načine odpovedi pogodbe o zaposlitvi javnih uslužbencev in jih primerjali z ureditvijo v gospodarstvu. Položaj javnih uslužbencev urejata dva temeljna zakona: Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih. Ugotovili smo, da se za javne uslužbence v celoti uporablja ureditev iz splošne delovne zakonodaje le za postopek izredne odpovedi in za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Pri ostalih načinih odpovedi obstajajo izjeme zaradi posebnega položaja javnih uslužbencev, ki jih je potrebno upoštevati pri postopkih podajanja odpovedi pogodb o zaposlitvi javnih uslužbencev. Primerjali smo tudi pravice javnih uslužbencev v primerjavi s pravicami zaposlenih v zasebnem sektorju ter ugotovili, da so pravice javnih uslužbencev dobro varovane. Izjema velja pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi razloga nesposobnosti, kjer javni uslužbenci niso upravičeni do odpravnine. V zaključnem delu diplomskega dela smo primerjali dosedanje ukrepe Vlade Republike Slovenije za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in ugotovili, da je zaposlitev v javni upravi še vedno relativno varna, ker se odpoved zaposlitve iz poslovnega razloga zelo redko uporablja. Število javnih uslužbencev, zaposlenih v javnem sektorju, še vedno narašča (z izjemo javnih uslužbencev v državni upravi), zmanjšanje števila uslužbencev pa poteka preko mehkih metod, predvsem s pomočjo upokojevanja in nepodaljšanjem pogodb o zaposlitvi za določen čas.
Keywords: delovno pravo, delovna razmerja, javna uprava, zaposleni, pogodba o zaposlitvi, prenehanje, odpoved, varčevalni ukrepi, ZUJF, diplomske naloge
Published: 05.08.2013; Views: 3026; Downloads: 683
.pdf Full text (550,74 KB)

5.
Vpliv varčevalnih ukrepov vlade na izobraževanje zaposlenih v javni upravi
Mimi Jasmina Šteharnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem desetletju so se tla gospodarstva korenito zamajala, kar je povzročilo nemalo težav na območju celotne evropske unije in dlje. Tako se je tudi naša država znašla v vrtincu ukinitev, omejitev in varčevanj. Z namenom, da bi se nastala ekonomsko gospodarska škoda odpravila, je vlada Republike Slovenije sprejela Zakon za uravnoteženje javnih financ. V diplomski nalogi sem poleg varčevalnega zakona predstavila izobraževanje in usposabljanje v pravosodju, kot vejo javnega sektorja. Raziskovala sem na celotnem področju pravosodja in kot del pravosodja posamezno še dogajanje na enakem področju v Organizaciji X. Cilj diplomske naloge je bil s pomočjo primerjalne analize raziskati vpliv varčevalnega zakona na področje izobraževanja in usposabljanja v pravosodju, kot veji javnega sektorja. Zanimali so me finančni prilivi, ki so bili namenjeni za izobraževanje, število udeležencev na izobraževanjih, finančna sredstva na posameznega udeleženca, pristojni organi za izvedbo izobraževanj in oblike izobraževanj. Raziskava v diplomski nalogi zajema obdobje od 2011 do 2015. Ob zaključku diplomske naloge sem prišla do ugotovitev, da je z 185. členom Zakon za uravnoteženje javnih financ vplival na izobraževanje. V zakonu je zavedeno, da uporabniki proračuna s svojimi zaposlenimi ne smejo sklepati pogodb o izobraževanju za pridobitev izobrazbe. V Organizaciji X so bili na dogajanje pripravljeni in od leta 2007 niso sklepali formalnih pogodb o izobraževanju. Količina sredstev, namenjena za izobraževanje v Organizaciji X, je v obdobju od leta 2011 do 2013 strmo upadla, in sicer za kar 83%. Zmanjšala se je količina izobraževanj in udeležba na izobraževanjih v celotnem pravosodju, prav tako v Organizaciji X. Zaradi rebalansa proračuna je bil največji padec zaznan v letu 2012, prav tako so bile izvzete posamezne kategorije zaposlenih. Zaradi rebalansa proračuna je bilo nekaj izobraževanj izločenih iz programa ali pa so bila prestavljena v naslednje leto. V Organizaciji X so se zaposleni posledično odločali za udeležbe na internih izobraževanjih, kjer so se obravnavale teme, neposredno vezane na delo. Zmanjšalo se je število izobraževanj, ki so jih vodili zunanji izvajalci. V kasnejšem obdobju se sredstva na račun evropskih sredstev povečajo. Kljub varčevalnim ukrepom in uvedenemu zakonu, je končni cilj ostal enak, zagotoviti večjo pravno varnost državljanov s hitrejšo in kvalitetnejšo izvedbo sodnih postopkov, za samo izvedbo pa je potreben usposobljen in izobražen kader.
Keywords: izobraževanje, usposabljanje, varčevalni ukrepi, javni sektor, proračun Republike Slovenije
Published: 20.01.2020; Views: 23; Downloads: 1
.pdf Full text (572,40 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica