| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 110
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Obdavčitev fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut po ZDoh-2 in primerjalno : magistrsko delo
Aleksander Ahlin, 2021, master's thesis

Abstract: Virtualna valuta je pojem, ki obsega tudi digitalne valute. Med digitalne valute pa umeščamo elektronski denar in kripto valute. Kripto valute imajo tržno vrednost, posledično lahko s poslovanjem z njimi nastane dohodek. Dohodek lahko doseže fizična oseba ali pravna oseba. Fizična oseba lahko ta dohodek doseže kot fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti ali pa kot fizična oseba per se. Razlikovanje med eno in drugo je pomembno, saj je dohodek v prvem primeru obdavčen v drugem primeru pa ni. Pomembni so torej kriteriji, ki ločujejo med obema kategorijama dohodka, ki ga doseže fizična oseba (torej, ko ga doseže v okviru dejavnosti in, ko ga ne).Ti ločevalni kriteriji so zapisani v razlagalnih aktih pristojnih davčnih organov. Tako v Sloveniji kot v primerjalnih ureditvah drugih držav so ti kriteriji zapisani pomensko zelo odprto. Postavlja se vprašanje, ali takšna davčnopravna ureditev v RS ustreza zahtevam temeljnih načel davčnega prava in, ali je slovenska ureditev v bistvenem podobna ureditvam v primerljivih pravnih redih. Ugotovimo lahko, da je v slovenskem pravnem redu obdavčitev fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut v bistvenem drugačna primerljivim ureditvam drugih držav. Ureditve primerjanih držav se med seboj razlikujejo do te mere, da ne moremo govoriti o bistveno podobnih ureditvah. Obstajajo razlike na vseh ravneh urejanja področja. Razlike se kažejo glede: pojmovanja virtualnih valut, pravnega statusa, definicije in delitve virtualne valute, pa tudi v sami davčnopravni ureditvi, razmejitvenih kriterijih in nazadnje tudi davčnopravnih posledicah dohodka iz prodaje virtualne valute. V nekaterih pravnih redih je dohodek fizične osebe iz prodaje virtualne valute vedno obdavčen, drugje je pogojno obdavčen, spet drugje je vedno neobdavčen. Razlikujejo se tudi načini ugotavljanja davčne osnove in stopnje za odmero davka. Nadalje lahko ugotovimo, da slovenska davčnopravna ureditev problematike zadostuje temeljnim načelom davčnega prava. Po slovenski ureditvi fizična oseba ne more vnaprej zanesljivo predvideti svojega davčnega položaja ob nastanku dohodka s prodajo virtualne valute. Ker pa tudi v ureditvah primerljivih držav fizična oseba ne dosega nič višjega nivoja pravne varnosti, moramo zaključiti, da je nedoločnost davčne ureditve nujna predpostavka, da se doseže efektivna normiranost področja. Primerjalno gledano namreč trenutno ne obstaja boljši (bolj gotov, bolj določljiv) pristop k davčnopravni ureditvi problematike, kot ga imamo pri nas. Zato moramo, kljub temu, da slovenska ureditev sama po sebi ne zadostuje zahtevam davčnih načel - zaključiti, da ob upoštevanju obstoja enakih pomanjkljivosti v ureditvah primerjanih držav - Slovenska ureditev vendarle dosega zahteve temeljnih davčnih načel na področju obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut.
Keywords: virtualna valuta, kripto valuta, prodaja virtualne valute, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz kapitala, kapitalski dobiček, obdavčitev-primerjalno, tehnologija veriženja blokov, dohodnina
Published in DKUM: 09.02.2022; Views: 180; Downloads: 22
.pdf Full text (1,02 MB)

2.
Vpliv splošnih prepričanj o kriptovalutah na njihovo sprejemanje za plačevanje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Gašper Potrebuješ, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Kriptovalute so hitro razvijajoč pojav, ki vzbuja zanimanje na več ravneh. Zadnje čase so pritegnile zanimanje vlad, bank in poslovnih posameznikov. Namen tega prispevka je predstaviti perspektivo ljudi za komercialno uporabo kriptovalut. Podatke smo zbirali preko socialnega omrežja Facebook in Twiter. Na družbenem omrežju Facebook smo izbrali 150 skupin, v katere je bila objavljena spletna anketa in nanjo se je odzvalo 200 ljudi. Največ odgovorov je prišlo iz skupin, ki so bile namenjene diskusiji kriptovalut. Na socialnem omrežju Twitter pa je anketo rešilo 211 ljudi. Objava je bila deljena 39-krat. Skupaj se je na vprašalnik odzvalo 411 ljudi. Če primerjamo število ljudi, ki so prišli iz Facebooka in Twitterja, lahko rečemo, da je iz obeh omrežjih prišlo približno enako število odgovorov. Z rezultati smo ugotovili, da ima največji vpliv na namero uporabe kriptovalut, pričakovana koristnost. Po raziskavi smo 7 hipotez potrdili 2 pa ovrgli. Naše predpostavke so bile tudi, da je zaznana ranljivost in strah pred prepovedjo kriptovalut v negativni korelaciji z namero za uporabo kriptovalut za plačevanje. Po opravljeni raziskavi smo te dve hipotezi ovrgli.
Keywords: diplomske naloge, kriptovalute, plačevanje, sprejetje, plačilna valuta
Published in DKUM: 08.12.2021; Views: 504; Downloads: 203
.pdf Full text (730,68 KB)

3.
Poslovni vpliv bitcoina
Aljaž Sobočan, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Bitcoin je globalno prisoten že vse od svojega nastanka, leta 2009. Vse od takrat so njegova prepoznavnost, možnosti uporabe, cena ter moč močno naraščale. Vendar ima kljub mnogim prednostim ter izboljšavam obstoječih finančnih sistemov, kar nekaj pomanjkljivosti. Namen diplomskega dela je predstaviti lastnosti Bitcoina, pridobivanje ter tehnologijo, ki stoji v ozadju celotnega omrežja. Raziskali smo kdo stoji za reguliranjem po svetu, kakšne prednosti prinaša in možnosti dolgoročne naložbe. Prav tako smo raziskali slabosti Bitcoina. Usmerili smo se predvsem na slabosti volatilnosti, varnosti ter negativen vpliv na vlade ter vladne organizacije. Predstavili smo tudi trenutne regulacije po svetu ter možnosti uporabe po svetu. Na koncu smo predstavili največjega konkurenta, Ethereum ter ga primerjali z Bitcoinom, skušali smo ugotoviti, katera izmed kripto valut ima večje možnosti za množično uporabo v prihodnosti.
Keywords: Bitcoin, ethereum, kripto valuta, veriga blokov, rudarjenje.
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 297; Downloads: 50
.pdf Full text (937,20 KB)

4.
Digitalne valute: Bitcoin
Špela Kepnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Od leta 2009 in nastanka prve digitalne valute smo dobili še mnoge druge, od katerih jih je veliko propadlo, številne pa so se tudi ohranile. Kljub številčnosti digitalnih valut ostaja bitcoin, ki je prva decentralizirana kriptovaluta, valuta z največjim trgom. Kriptovalute, predvsem bitcoin, so bile v preteklih letih deležne velikega nadzora in zanimanja javnosti. Medtem ko se uporabniki in vlagatelji navdušujejo nad potencialom teh valut in nad digitalnim plačilnim sistemom, so vlada in regulatorni organi vedno bolj zaskrbljeni zaradi tveganj, ki jih kriptovalute prinašajo. V diplomskem seminarju s tematiko digitalnih valut sta predstavljeni zgodovina digitalnih valut ter njihova opredelitev, v nadaljevanju pa se vsebina osredotoči na bitcoin. Opisane so njegove komponente, lastnosti in delovanje ter naštete prednosti in slabosti. Zaradi tveganj in potenciala za kriminal, ki jih digitalne valute prinašajo, sta predstavljeni regulacija digitalnih valut in davčna obravnava virtualnih valut v Sloveniji.
Keywords: digitalna valuta, kriptovaluta, bitcoin, regulacija digitalnih valut, davčna obravnava virtualnih valut v Sloveniji
Published in DKUM: 10.12.2019; Views: 1021; Downloads: 207
.pdf Full text (1,07 MB)

5.
Zakonski okviri in davčna obravnava kriptovalut
Irina Surladžioska, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Kriptovalute so vsak dan bolj prisoten trend tako po svetu kot v Sloveniji. Industrija se zelo hitro širi, zaradi svoje decentraliziranosti in anonimnosti pa so trgovci, kupci in posamezniki pri menjavah izpostavljeni številnim prevaram. Z vidika zagotavljanja varnosti, so se številne države že odločile za implementacijo kriptovalut v svojo zakonodajo in obdavčitev. V tem diplomskem projektu si bomo ogledali kako je k obdavčitvi in zakonskemu opredeljevanju pristopila slovenska vlada in 6 drugih načrtno izbranih držav, s sistemi, ki se medsebojno razlikujejo. Na koncu bomo naredili analizo in izluščili predloge za Slovenijo, po proučenih vzorih iz tujine. Ker so se kriptovalute in rudarjenje v Sloveniji močno razširilo in so se kriptovalute kot take izkazale za del finančnih instrumentov prihodnosti, so dokaj jasno razčlenili obdavčitev prihodkov od dejavnosti trgovanja in storitev menjave kriptovalut ter dejavnosti rudarjenja.
Keywords: kriptovalute, Bitcoin, kripto žetoni, virtualna valuta, digitalna valuta
Published in DKUM: 28.11.2018; Views: 686; Downloads: 145
.pdf Full text (824,60 KB)

6.
Pojem pametne pogodbe
Aleksander Ahlin, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Pojem pametne pogodbe je odraz splošnega tehnološkega razvoja. Preko avtomatizacije z uporabo programske opreme se skuša racionalizirati pogodbena razmerja; tako v sklenitveni kot tudi v izpolnitveni fazi. Pametne (pravne) pogodbe so pravne pogodbe ali elementi pravne pogodbe, ki so reprezentirane in izvedene s strani programske opreme. Posebna oblika sklenitve, na specifični digitalni platformi, vključuje programsko opremo v funkcionalni spekter pravne pogodbe in jo tako naredi 'pametno'. Programsko opremo v okviru pametnih pogodb načeloma predstavlja digitalna platforma, zgrajena na podlagi tehnologije veriženja blokov ali sorodne tehnologije. Tako opredeljena pametna pogodba odpira množico pravnih vprašanj z vidika samega poimenovanja, možnih zlorab, pravne definicije idr. V diplomski nalogi so obravnavana zlasti naslednja vprašanja: kam umestiti pametne pogodbe v okviru obligacijskega prava in prava varstva potrošnikov, kakšna je pravna narava pametnih pogodb, ali lahko pametne pogodbe podredimo obstoječim splošnim pravnim aktom pogodbenega prava ali pa moramo morda oblikovati nove. Ugotovimo lahko, da gre pri pametnih pravnih pogodbah za poseben način sklenitve oz. izpolnitve pogodbenih obveznosti, ki neposredno ni urejen v pozitivnopravni zakonodaji; lahko pa se pozitivnopravna zakonodaja skupaj s pravno dogmatiko na tem področju uporablja pri presoji veljavnosti pametnih pogodb kot tudi glede nastalih pravnih učinkov.
Keywords: pametna pogodba, smart contract, tehnologija veriženja blokov, avtomatizacija, samoizvršljivost, začetna ponudba žetonov, kripto žeton, kripto valuta
Published in DKUM: 26.11.2018; Views: 1955; Downloads: 223
.pdf Full text (449,10 KB)

7.
Analiza uporabniške izkušnje kripto valutnih borz
Jani Jovan, 2017, master's thesis

Abstract: Čas je spremenljivka, ki na vseh področjih prinaša spremembe v razvoju. Vendar se pa skozi čas ni spremenila ena glavna potreba ljudi, in to je potreba po denarju. Denar lahko smatramo kot najpomembnejšo dobrino, saj je denar tisti, ki omogoča zamenjavo za dobrine, potrebne v našem vsakdanu. Ampak tudi denar ni bil imun na spremembe, ki jih prinaša čas. Tako je denar skozi svoj razvoj prišel iz školjk do sedaj najbolj aktualnih kripto valut, ki so tudi osnovno področje, iz katerega je vzeta tema tega magistrskega dela. Zaradi naraščajočega zanimanja investitorjev nad kripto valutami, se je povečalo tudi število ponudnikov (borz), ki omogočajo trgovanje s kripto valutami. Iz tega razloga smo se odločili, da bomo v sklopu tega magistrskega dela podrobneje predstavili določene kripto valutne borze in jih med seboj primerjali. Kot povedano, je ponudba kripto valutnih borz v tem trenutku že precej obširna in primerjava med vsemi ponudniki ne bi bila možna. Pri sami primerjavi je treba upoštevati tudi to, da niso vse borze namenjene isti ciljni skupini investitorjev. Namen primerjave v tem magistrskem delu je, da se glede na tip investitorja identificira za njegove potrebe in želje primerna borza. Za zagotovitev optimalne primerjave smo v prvem koraku omejili število borz, ki jih bomo primerjali. Ker pa se kripto valutne borze že same po sebi delijo v dve kategoriji, in sicer v fiat in ne-fiat borze, smo se odločili, da bomo za vsako kategorijo izbrali po dva predstavnika. Tako smo v našo raziskavo vključili naslednje štiri borze, kot predstavnika fiat borz Bitstamp in Kraken ter kot predstavnika ne-fiat borz pa Poloniex in Bittrex. Vse štiri borze smo primerjali na podlagi šestih kriterijev, ki zajemajo področje varnosti, provizij pri trgovanju, odzivnosti podpore, postopek verifikacije, podprte plačilne metode in kot končno tudi uporabniško izkušnjo. Slednjo smo preizkusili preko testnega uporabnika in s pomočjo lastnih izkušenj pri trgovanju na zgoraj navedenih borzah. Končna primerjava na področju kripto valutnih borz je pokazala, da je v tem trenutku trg kripto valut zelo volatilen, zaradi česar investitorjem tudi omogoča tako hitre in visoke prihodke kot tudi odhodke. Zaradi te volatilnosti in nenehnih sprememb na trgu tako na strani ponudbe, povpraševanja kot tudi na strani zakonodaje so borze primorane k nenehni adaptaciji. Pri tem je pomembno izpostaviti tudi to, da kakovost in specifikacija borz niha v skladu z nihanjem na trgu. Iz tega razloga smo za našo primerjavo izbrali tudi stabilnejše obdobje, ki bi pokazalo dejansko delovanje vsakega od predstavnikov. Rezultati naše raziskave so pokazali, da je imel Bitstamp glede na ocene pri izbranih kriterijih skupno najvišjo oceno, pri čemer je bil tudi boljši predstavnik fiat borze kot Kraken. Na drugem mestu se je glede na skupno oceno znašel Bittrex, ki ga tako smatramo kot boljšega predstavnika ne-fiat borz. Trg kripto valutnih borz je še v nastajanju, saj se spreminja tako ponudba kot število ponudnikov. Prav zato je v prihodnosti še ogromno izzivov ter možnosti za napredek in rast.
Keywords: kripto valuta, kripto valutna borza, Blockchain, ICO, kripto žetoni, pametne pogodbe.
Published in DKUM: 29.01.2018; Views: 1212; Downloads: 238
.pdf Full text (2,73 MB)

8.
Metodološki okvir za analizo poslov v tujih valutah v poslovnih bankah
Vasilii Bulutov, 2017, master's thesis

Abstract: Tema diplomskega dela je metodološki okvir za analizo poslov v tujih valutah v poslovnih bankah. V sodobnih razmerah pri povečani konkurenci se je pozornost na deviznem trgu povečala. Ker ima vsaka država, ki sodeluje v mednarodni trgovini in investicijah, svojo lastno valuto, morajo biti te valute zamenjane v druge valute za financiranje trgovskih in kapitalskih transakcij. Trenutno deluje veliko število bank, za katere je pomembno, da so univerzalne, kar pomeni, da skuša skoraj vsaka banka zagotoviti vse vrste bančnih in nebančnih uslug, saj pri vseh dejavnostih poslovanja ustvarja dohodek. Treba je predstaviti temeljni koncept o tem, kaj je valuta. Ta izraz odraža vrsto valute v različnih državah, ki je obvezna za sprejem za plačilo blaga in storitev, kupljenih na ozemlju neke države. Vsaka država ima svojo lastno valuto, kot so rubelj, dolar, evro itd., ki je določena z zakonskimi določili. Denar, ki se uporablja v mednarodnih gospodarskih odnosih, postane mednarodna valuta. Prisotnost nacionalne valute zagotavlja neoviran pretok blaga ter omogoča plačilo vseh državljanov, ki so zaposleni v javnih zavodih. Devizne transakcije so predmet vladnega in bančnega nadzora in kontrole. V državah z delno zamenljivimi valutami in omejitvami na finančno transakcijskem področju je velikost bančnega deviznega položaja odvisna od nacionalnega deviznega položaja, ki služi kot orodje za nadzor valute. Devizne transakcije lahko izvajajo pooblaščene banke; to so poslovne banke, ki so od centralne banke prejele licenco za izvajanje menjalniških poslov, in sicer vključno z bankami s tujim kapitalom in bankami, katerih kapital je v celoti v tuji lasti. Obstajajo tudi ključni transakcijski koncepti brez katerih ni mogoče določiti vrednosti nekaterih poslov. Eden teh konceptov je mednarodni menjalni trg. V ožjem smislu predstavlja ustavni mehanizem, ki usmerja odnose pri nakupu in prodaji tujih valut, pri čemer je večina poslov sklenjenih med bankami. Takšno razmerje ne velja le med bankami in njihovimi klient, temveč tudi med posameznimi klienti. Realizacija potreb se zgodi na posebnih deviznih trgih, kjer se pod vplivov ponudbe in povpraševanja spontano ustvarijo menjalne tarife. Menjava z devizami postane glavna aktivnost za nekatere komercialne banke. Devizni trg spada pod globalni finančni trg. To področje je urejeno z gospodarskimi odnosi, katerih subjekt je poslovanje menjalnih kapitalskih naložb, ko je nakup in prodaja tujih valut, enako velja tudi za prodajo in nakup premoženja v tujih valutah. Ureditev valutnega trga se izvede z oblikovanjem in reguliranjem okvirja, ki ureja trg. Vsi, ki hočejo sodelovati na tem trgu, morajo skozi postopek pridobitve dovoljenja. Država in kontrola deviz vključuje nadzor nad marketinškimi normami in pravili, in sicer glede na trenutno zakonodajo in zahteve borze. Opažamo, da je sodobni devizni trg zapleten in dinamičen gospodarski sistem, ki deluje v okviru celotnega svetovnega gospodarstva. Devizni trg se je dosledno razvijal, postajal je vse bolj kompleksen in se prilagajal novim pogojem. Razvoj je potekal v smeri od lokalnih centrov trgovine z menicami v tujih valutah do enotnega avtentičnega mednarodnega trga, katerega gospodarsko vlogo je težko preceniti. Skupaj z razvojem in izpopolnjevanjem deviznega trga so se razvijale in izpopolnjevale tudi valutne operacije, pojavljale so se njihove nove oblike, izboljševala se je tehnika njihove izvedbe. Banka ima vrsto tradicionalnih vrst dejavnosti, ki so povezane z gotovino, plačili, devizami (operacije v tuji valuti) in drugim. Povezava med osnovnimi vrstami bančne dejavnosti se menja pod vplivom gospodarskih pogojev, industrijskega cikla ter ekonomske in politične situacije. V magistrski nalogi smo raziskovali metodološka vprašanja analize valutnih operacij. V teoretičnem delu smo obravnavali različne pristope h koncepciji deviznega trga in valutnih operacij ter k njihovemu zgodovinskemu razvoju. Poleg tega smo preučili razvrščanje valutnih operacij, v
Keywords: valuta, valutne operacije, devizni trg, Rusija
Published in DKUM: 13.07.2017; Views: 654; Downloads: 78
.pdf Full text (1,61 MB)

9.
Pasti zadolževanja v tuji valuti na primeru švicarskega franka
Nadja Jarc, 2017, master's thesis

Abstract: V preteklem desetletju se je med leti 1997 do 2007 nominalna vrednost vseh kreditov evropskih bank podvojila (iz 9.441 milijard CHF na 19.996 milijard CHF). V istem obdobju se je vrednost kreditov v tuji valuti skoraj potrojila (iz 558 milijard CHF na 1.627 milijard CHF). Švicarska nacionalna banka (SNB) ocenjuje, da je bila decembra 2007 vrednost kreditov nominiranih v CHF znotraj evroobmočja 238 milijard CHF, v drugih evropskih državah pa 122 milijard CHF. Krediti v CHF so za slovenske in druge kreditojemalce članic EU posebni iz dveh razlogov. Prvič, kreditojemalci se dodatno soočajo še z valutnim tveganjem. Druga posebnost kredita v CHF se kaže v statusu CHF kot globalne varne valute, ki v času gospodarskega razcveta postopoma depreciira, v času krize pa močno apreciira. Tako je namen našega magistrskega dela, da se predstavijo posledice izpostavljenosti valutnemu tveganju pri kreditu v CHF oz. nasploh pri kreditu v tuji valuti. Iz tega razloga med seboj primerjamo vrednosti anuitet kredita v domači valuti (v našem primeru EUR) in kredita v tuji valuti (CHF). Ker je višina obrestnih mer pri posameznih kreditih zaupen podatek, smo kot obrestne mere pri izračunih kredita v EUR uporabili 6-mesečni EURIBOR, pri kreditih v CHF pa 6-mesečni LIBOR za CHF. Da bi dodatno izpostavili vpliv valutnega tveganja na kredit v sklopu izračunov predstavljamo tudi izračune, kjer uporabimo tako eno izmed notranjih oblik zavarovanja (ščitenje s pomočjo prihodkov v CHF) kot eno izmed zunanjih oblik zavarovanja (valutni terminski posli) pred valutnim tveganjem. Ker je problematika kredita v CHF zaradi valutnega tveganja doletela večino članic EU, predstavljamo tudi regulativne ukrepe in načine, preko katerih so se določene članice, med njimi je tudi Slovenija, soočile z reševanjem težav kreditojemalcev in kreditodajalcev kreditov v CHF. Iz predstavljenih rezultatov in rešitev ugotavljamo, da je valutno tveganje osrednja past kredita v CHF (kredita v tuji valuti). Rešitev ni, da se takšni posli nasploh prepovedo, ampak da regulatorji in kreditodajalci težijo k iskanju načinov, preko katerih bodo kreditojemalci primorani uporabiti eno izmed oblik zavarovanja valutnega tveganja ob sklenitvi kredita v tuji valuti.
Keywords: Varna valuta, valutno tveganje, kreditno tveganje, obrestno tveganje, valutni izvedeni terminski instrumenti.
Published in DKUM: 25.05.2017; Views: 1649; Downloads: 264
.pdf Full text (2,02 MB)

10.
ODKRIVANJE IN PREPREČEVANJE NEZAKONITE UPORABE VIRTUALNE DENARNE VALUTE BITCOIN
Liljana Obreza Kadilnik, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je obravnavana problematika odkrivanja in preprečevanja nezakonite uporabe virtualne denarne valute bitcoin. Bitcoin je prva decentralizirana virtualna valuta, ki je postala v svojem sedemletnem obstoju svetovno znana in razširjena. Sistem bitcoina, ki temelji na matematičnih algoritmih, se razlikuje od drugih denarnih valut predvsem po decentraliziranosti in anonimnosti. Ti dve lastnosti prinašata valuti nekaj prednosti, pa tudi slabosti. Kljub temu, da bitcoin izvaja funkcije plačilnega sredstva in plačilnega sistema, ni pravno definiran in ni reguliran s strani pristojnih institucij v deželah po svetu. Bitcoin spremlja specifična kriminaliteta v obliki kraje bitcoinov od pravnih ali fizičnih subjektov in kraje bitcoinov iz avtomatov. Kriminalci največ izrabljajo bitcoinov sistem zaradi njegove anonimnosti pri poslovanju za pranje denarja in davčne utaje. Poudarek dela je na opredelitvi orodij za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja, ki jih je mogoče aplicirali tudi na odkrivanje drugih vrst nezakonite uporabe bitcoina, predvsem davčnimi utajami. Države po svetu se vedno bolj zavedajo problematike utaje davkov in pranja denarja. V ta namen skušajo s spremembami svojih zakonodaj, ustanavljanjem specializiranih skupin in mednarodnim sodelovanjem obseg kriminalitete zmanjšati. Težave pri tem jim povzročajo vedno novi načini, s katerimi kriminalci brišejo sledi za sabo. Banke se bitcoina izogibajo, ker je poslovanje z njim preveč negotovo. Anonimnost pri poslovanju in decentraliziranost sistema pa to kriptovaluto držita pri življenju.
Keywords: bitcoin, virtualna valuta, kriptovaluta, pranje denarja, davčna utaja, davčna oaza, prostovoljnost obdavčitve.
Published in DKUM: 21.07.2016; Views: 2624; Downloads: 421
.pdf Full text (1,38 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica