| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 158
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Optimizacija in validacija metode za določanje sestave eteričnih olj konoplje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Karin Gole, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Industrijska konoplja (Cannabis sativa L.) je znana predvsem zaradi psihoaktivne spojine delta-9-tetrahidrokanabinola (THC) in kanabidiola (CBD). Poleg omenjenih spojin je konoplja bogata tudi z drugimi zdravilnimi in koristnimi snovmi, ki se nahajajo v eteričnem olju. Med te sodijo terpeni. To so spojine, ki se nahajajo v zeliščih, sadju in zelenjavi in so odgovorni za njihov okus ter vonj. Področje raziskav terpenov je narastlo predvsem v zadnjem času zaradi njihovih pozitivnih učinkov na človeški organizem in njihovo uporabo v agronomiji. Kemotip konoplje opredeljuje sestavo njenih komponent, ki jo ugotovimo preko analize eteričnega olja konoplje. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo optimirali in validirali metodo za določanje sestave eteričnih olj konoplje, pri čemer smo uporabili referenčne metode Evropskega pivovarskega združenja (angl. European Brewery Convention, EBC). Eterično olje konoplje smo pridobili z destilacijo z vodno paro po Clevengerju in ga nato analizirali s plinsko kromatografijo, pri kateri smo uporabili plamensko ionizacijski detektor. Ker se v eteričnem olju konoplje nahaja veliko število komponent, je validacija na vseh nemogoča. Zato smo validacijo metode izvedli na petih izbranih komponentah, ki smo jih izbrali glede na njihovo vsebnost v konoplji. V sklopu validacije smo določili selektivnost in specifičnost, linearnost, natančnost, točnost ter mejo zaznavnosti in mejo določljivosti. Ker smo pri validaciji uporabili starejše vzorce eteričnih olj, smo se dodatno odločili za preizkus stabilnosti eteričnega olja.
Keywords: konoplja, terpeni, eterično olje, plinska kromatografija, validacija
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 353; Downloads: 23
.pdf Full text (2,51 MB)

2.
Validacija slovenske priredbe Lestvice kompulzivne rabe spleta : magistrsko delo
Natalija Kašman, 2023, master's thesis

Abstract: V zadnjih desetletjih smo priča izrazitemu porastu rabe spleta. Medtem ko ta prinaša mnoge koristi in v številnih vidikih olajšuje naš vsakdan, skriva tudi mnoge pasti, kot je denimo kompulzivna raba spleta. Osnovni predpogoj za boljše razumevanje zadnje omenjene so preverjeni in veljavni merski pripomočki, ki pa v mnogih jezikih, tudi v slovenščini, še niso na razpolago. Namen magistrskega dela je tako bil s pomočjo vzvratnega prevoda prevesti Lestvico kompulzivne rabe spleta (CIUS) v slovenski jezik in preveriti, ali ima ustrezne merske značilnosti in ali izkazuje predvideno enofaktorsko strukturo. V končni vzorec je bilo zajetih 446 udeležencev, starih med 15 let in 88 let, ki so po spletu izpolnili baterijo vprašalnikov. Opravili smo konfirmatorno faktorsko analizo, korelacijske in hierarhične regresijske analize. Rezultati so pokazali, da ima slovenska priredba vprašalnika CIUS enofaktorsko strukturo in visoko notranjo zanesljivost. Prav tako je izkazala ustrezno konvergentno veljavnost, saj se je negativno povezovala s samokontrolo in pozitivno s problematično rabo spleta in količino časa, preživetega na spletu za zasebne namene. Glede na rezultate ima tudi ustrezno diskriminativno veljavnost, saj se je le neznatno do šibko negativno povezovala s sprejemljivostjo in odprtostjo. V pozitivni smeri pa je napovedala depresijo, anksioznost in stres, s čimer je izkazala ustrezno napovedno veljavnost. Kljub nekaterim pomanjkljivostim raziskave so rezultati pokazali, da ima slovenska priredba vprašalnika CIUS ustrezne merske značilnosti, s čimer smo pridobili veljaven in zanesljiv merski pripomoček za merjenje kompulzivne rabe spleta v slovenščini.
Keywords: kompulzivna raba spleta, validacija, faktorska struktura, veljavnost, zanesljivost
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 279; Downloads: 27
.pdf Full text (1,53 MB)

3.
Validacija metod za ovrednotenje prenosa analita avtomatskega sistema dissoBOT za teste raztapljanja farmacevtskih učinkovin in optimizacija cikla čiščenja : magistrsko delo
Aljaž Šporin, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo določali prenos analita (CO, angl. carry over) avtomatiziranega sistema za izvajanje testov raztapljanja dissoBOT, kjer smo kot aktivni farmacevtski učinkovini (API) uporabili paracetamol (PA) in natrijev diklofenak (ND). Za oba API-ja smo izvedli delno validacijo spektrofotometrične metode UV-VIS, kjer smo preverjali mejo zaznavnosti (LOD) in mejo določljivosti (LOQ), linearno koncentracijsko območje, točnost in natančnost. Vrednosti LOD za oba API-ja so bile manjše od 0,01 mg/L. Za PA smo določili linearno koncentracijsko območje od 1,00‒30,00 mg/L, za ND pa od 0,50‒3,50 mg/L (v obeh primerih je bil kvadrat korelacijskega koeficienta večji od 0,9990 in koeficient kvalitete <1,00 %). Točnost metod smo ovrednotili z izračunom izkoristka raztopin standardov z znano koncentracijo in ju potrdili za oba API-ja (povprečni izkoristek je bil za PA 99,81 % in za ND 101,43 %). Natančnost smo ovrednotili z izračunom relativnega standardnega odmika (RSD). Obe metodi sta bili natančni z vrednostjo RSD 0,13 % za PA in 0,38 % za ND. Optimizirali smo volumen pralnega medija v obeh ciklih čiščenja, ki ju izvede sistem dissoBOT, in odmerjanje medija, kjer je dovoljeno odstopanje določeno z zahtevami Ameriške farmakopeje. Prav tako smo določili vpliv volumna (V) cikla čiščenja avtomatskega vzorčevalnika 850-DS, ki je eden izmed treh instrumentov, ki sestavljajo sistem dissoBOT, na vrednost CO. CO sistema dissoBOT, kjer je bil kot čistilni medij uporabljena voda iz pipe, je bil v primeru uporabe PA in ND nižji od 1,00 %. Določili smo vpliv V cikla čiščenja vzorčevalnika 850-DS na CO, kjer je bila vrednost CO pri V cikla čiščenja vzorčevalnika 850-DS 2 mL 1,38 %, pri V 5 mL 0,86 % in pri V 10 mL 0,32 %. CO pri V cikla čiščenja vzorčevalnika 850-DS 10 mL in dveh izvedenih ciklih čiščenja je bil manjši od 0,20 %.
Keywords: prenos analita, avtomatizacija, validacija, dissoBOT, testi raztapljanja, UV-VIS
Published in DKUM: 04.05.2023; Views: 464; Downloads: 64
.pdf Full text (8,39 MB)

4.
Analiza fluoridnih, kloridnih in sulfatnih anionov z ionsko kromatografijo in primerjava vsebnosti v vodi in čajih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Barbara Oder, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Čaj je ena izmed najpogostejših brezalkoholnih pijač na svetu, učinkovine v njem pa lahko imajo številne pozitivne učinke na zdravje in dobro počutje. Kemijska sestava čaja je zelo raznolika, saj je v njem poleg polifenolnih spojin, flavonoidov, čreslovin (taninov), vitaminov in mineralov možno zaslediti tudi različne anorganske in organske anione. V čajih smo določevali fluoridne, kloridne, nitratne in sulfatne anione. Kloridne, nitratne in sulfatne ione smo določali z validirano metodo ionske kromatografije v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. Za kvantitativno določitev fluoridnih ionov pa smo sami razvili in delno validirali analizno metodo prav tako z uporabo ionske kromatografije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Analizirali smo šestnajst različnih slovenskih komercialno dostopnih čajev glede na vsebnost vodotopnih anionov. Pripravljali smo poparke oz. izvlečke posameznih suhih čajev (zeliščnih in sadnih) z vročo vodo tako, da smo 500 mg posameznega homogeniziranega vzorca čaja prelili z vrelo ultra čisto vodo, premešali in pustili ekstrahirati 30 min. Po končani ekstrakciji smo vzorec prefiltrirali, redčili na ustrezen volumen. S takim postopkom priprave vzorcev smo simulirali vsakdanjo pripravo čajev v gospodinjstvu. Vzorce smo analizirali z ionsko kromatografijo. Rezultati študije kažejo, da se v vseh šestnajstih analiziranih vzorcih čaja pojavljajo fluoridni, kloridni in sulfatni anioni, medtem ko nitratnih anionov nismo zasledili le v treh vzorcih (dva vzorca zeliščnih čajev in en vzorec sadnega čaja). Primerjava koncentracij preiskovanih anionov v ekstraktih čaja in v pitni vodi je pokazala, da so v vzorcih čaja bistveno večje koncentracije anionov kot so koncentracije anionov v vzorcu pitne vode Potrdili smo, da so vse določene koncentracije kloridnih, nitratnih in sulfatnih anionov manjše od mejnih vrednosti dnevnega vnosa the anionov v telo, kot jih navaja NIJZ. Izjema so koncentracije fluoridnih ionov tako v ekstraktih čajev kot v pitni vodi, kjer so določene koncentracije v pitni vodi tudi do 2,5-krat večje od mejnih koncentracij s strani NIJZ. Na koncentracije posameznih ionov v rastlinah in pitni vodi lahko vplivajo številni dejavniki: okolje rasti rastline, poseg človeka v okolje ipd.
Keywords: anioni, čaj, ionska kromatografija, validacija
Published in DKUM: 12.04.2023; Views: 473; Downloads: 64
.pdf Full text (2,37 MB)

5.
Določevanje težkih kovin v pijačah z ICP-OES : magistrsko delo
Ela Likovnik, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo prikazuje delno validacijo tehnike induktivno sklopljene plazme z optično emisijsko spektroskopijo (ICP-OES) za določevanje ionov As, Ba, Cd, Co, Cr, Cu, Mn, Mo, Ni, Pb, Se, Sr in Zn v vzorcih pijač. Delno validacijo smo za vsak analit izvedli pri več valovnih dolžinah in med njimi izbrali eno valovno dolžino za vsak analit glede na zastavljen kriterij. Določili smo mejo zaznavnosti (LOD), mejo določljivosti (LOQ), linearno koncentracijsko območje, točnost in natančnost. Linearno koncentracijsko območje metode smo ovrednotili z izračunom kvadrata korelacijskega koeficienta (R2) in koeficienta kvalitete (QC), zastavljena kriterija sta bila R2 ≥ 0,9990 in QC ≤ 5,00 %. Natančnost smo ovrednotili z izračunom relativnega standardnega odmika, ki je bil za vse analite manjši od zastavljenega kriterija 20,0 %. Točnost metode smo potrjevali z izračunom izkoristkov meritev raztopin standarda znane koncentracije. Izkoristki so bili znotraj zastavljenega kriterija med 80,0 % in 120,0 %. Točnost določevanja koncentracije ionov kovin v vzorcih pijač smo preverili z izračuni izkoristkov, pri čemer smo vzorcem pijač dodali znano količino raztopine standarda. Slednjo točnost smo potrdili za vse ione kovin v vzorcih pijač znotraj zastavljenega kriterija. Vzorce pijač smo pred analizo z ICP-OES pripravili s pomočjo mikrovalovnega kislinskega razklopa v raztopini HNO3 in H2O2. Instrument smo pred merjenjem vzorcev pijač umerili in ga na vsakih 23 injiciranj ponovno umerili. Na ta način smo opazovali, kako se signal spreminja s številom injiciranj ter določili, na koliko injiciranj je potrebno narediti ponovno umerjanje instrumenta za določen analit. Ioni Se so bili edini ioni, ki jih nismo zaznali v nobenem od 25 testiranih vzorcev pijač (ali ionov Se ni bilo v vzorcih ali pa je bila koncentracija pod LOD). Ione Co smo zaznali v enem, Pb v štirih, As v desetih in Mo v enajstih vzorcih pijač, vendar jih ni bilo mogoče kvantificirati, saj so bile izmerjene koncentracije pod LOQ. Izmerjene vsebnosti ionov kovin v vzorcih pijač smo primerjali z mejnimi vrednostmi za vsebnost ionov kovin v pitni vodi, določenimi s strani Svetovne zdravstvene organizacije, Evropske agencije za varnost hrane in v Pravilniku o pitni vodi (Uradni list RS št. 19/2004). Previsoko vsebnost smo določili le pri merjenju vsebnosti ionov Mn v vzorcu ananasovega soka. Ioni kovin, ki smo jih določiti v ostalih vzorcih pijač, so bili pod mejnimi vrednostmi in posledično lahko trdimo, da uživanje analiziranih pijač ne predstavlja tveganja za zdravje.
Keywords: ICP-OES, mikrovalovni kislinski razklop, delna validacija metode, težke kovine, kovine v pijačah
Published in DKUM: 31.03.2023; Views: 572; Downloads: 83
.pdf Full text (1,87 MB)

6.
Validacija rdt orodij za obremenitev vetra na osamljeni stavbi : diplomsko delo
Aljaž Hajdinjak, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem predstavil validacijo numeričnih orodij na primeru gradbene aerodinamike in sicer na obremenitvi vetra na osamljeni stavbi. Primerjal sem sem programe za računalniško dinamiko tekočin: SimScale, Ansys in Solidworks. Dobljene rezultate sem primerjal z eksperimentalnimi podatki »Architectural Institute of Japan«, ki zajemajo hitrosti v posamezni merilnih točkah. Najboljše ujemanje hitrosti sem dobil z Ansys. Izračunane koeficiente upora sem primerjal tudi s koeficienti iz literature.
Keywords: RDT, validacija, gradbena aerodinamika
Published in DKUM: 04.10.2022; Views: 403; Downloads: 78
.pdf Full text (2,96 MB)

7.
Validacija RDT orodij za hlajenje baterij : diplomsko delo
Timotej Cebek, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem predstavil validacijo numeričnih orodij za računalniško dinamiko tekočin na primeru hlajenja baterij. Za primerjavo sem uporabil tri programe: SimScale, Ansys in Solidworks. Najprej sem kratko predstavil teoretično ozadje RDT programov in problematiko hlajenja baterij. Nato sem za vse programe opisal geometrijo, robne pogoje, mrežo in nastavitve simulacij ter priložil ustrezne komentarje. Z grafi sem nato prikazal konvergenco ostankov in ustalitev temperatur. Dobljene rezultate sem primerjal z eksperimentalnimi iz članka »Analysis of Cooling Effectiveness and Temperature Uniformity in a Battery Pack for Cylindrical Batteries«. Glavni parameter, ki sem ga spremljal, je temperatura na izbranih točkah v modelu in je tudi merilo za natančnost simulacije. Pri analizi rezultatov je poudarek na vplivu gostote računskih mrež na natančnost simulacije, predstavil in primerjal pa sem tudi izbrane prereze hitrosti in temperatur v modelu. Na koncu sledi še komentar o natančnosti in ustreznosti uporabljenih programov.
Keywords: validacija, računalniška dinamika tekočin, hlajenje baterij, temperatura
Published in DKUM: 25.04.2022; Views: 781; Downloads: 99
.pdf Full text (2,21 MB)

8.
Validacija večkriterijskega modela za oceno digitalne zrelosti podjetja
Leja Guzelj, 2022, master's thesis

Abstract: V zadnjih dveh desetletjih je tehnologija napredovala s svetlobno hitrostjo. Ves ta napredek za mala in srednje velika podjetja ni bil enostaven, saj so se morala stalno prilagajati in biti v koraku s časom. Pogosto se zgodi, da podjetja digitalizaciji poslovanja niso uspela slediti iz več razlogov, kot je npr. pomanjkanje denarja, znanja, ljudi in časa. Nekaterim je tako že uspelo doseči digitalno zrelost, drugim pa zaenkrat še ne. Da bi dobili finančno pomoč za digitalizacijo poslovanja, morajo podjetja najprej pridobiti oceno svoje digitalne zrelosti, kar lahko storijo z različnimi modeli za ocenjevanje digitalne zrelosti podjetij. Stroka je do danes razvila kar nekaj takšnih modelov, ki pa niso najbolj primerni za mala in srednje velika podjetja, temveč bolj za velike, prodajno usmerjene organizacije. V tem magistrskem delu smo validirali večkriterijski odločitveni model za oceno digitalne zrelosti malih in srednje velikih podjetij v programu DEXi. Z uporabo kvalitativne metodologije DEX za podporo odločanju, s katero lahko vrednotimo in analiziramo različne alternative (Bohanec in drugi, 2013), smo analizirali in med seboj primerjali nekaj izbranih podjetij in njihovo digitalno zrelost. Podjetja so odgovorila na anketne vprašalnike, sestavljene na podlagi našega modela DEX, odgovore pa smo nato vnesli v naš odločitveni model v program DEXi in ga na ta način tudi validirali. Po validaciji smo model ovrednotili in podali predloge za njegovo izboljšavo.
Keywords: digitalna zrelost, odločitveni model, metodologija DEX, DEXi, validacija odločitvenega modela, mala in srednje velika podjetja
Published in DKUM: 16.03.2022; Views: 970; Downloads: 145
.pdf Full text (1,70 MB)

9.
Preverjanje veljavnosti realno-časovnega igralnega prostora z algoritmom razširjenega sistema na osnovi klasifikatorjev : doktorska disertacija
Damijan Novak, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Z doktorsko disertacijo naslavljamo problematiko zamudnega ročnega preverjanja veljavnosti realno-časovnih igralnih prostorov. Sodobni igralni prostori so namreč izredno kompleksni sistemi z vsebovano množico igralnih funkcionalnosti s katerimi se predstavljajo karakteristike igre. Pri preverjanju pravilnosti delovanja teh implementiranih igralnih funkcionalnosti s strani človeških igralcev, lahko ponavljajoče se operacije večkratnega preigravanja igre po vnaprej predvidenih scenarijih vnesejo nenamerne napake v proces preverjanja veljavnosti. Ker je ročno preverjanje obenem še drag in zapleten proces, smo tekom doktorskega dela ta proces avtomatizirali z algoritmom razširjenega sistema na osnovi klasifikatorjev (XCS). Z uporabo algoritma XCS smo izdelali igralnega agenta, ki samostojno deluje v poljubnem realno-časovnem igralnem prostoru, nato pa smo še razvili lastno ne-invazivno komponento, ki omogoča prilagoditev poljubnega igralnega agenta v igralno-testnega agenta. Zasnovan je bil prvi eksperiment s katerim smo potrdili koncept, da je z uporabo ne-invazivne komponente naš prilagojen igralni-agent zmožen odkrivati neveljavne igralne funkcionalnosti v realno-časovnem igralnem prostoru najnižje računske kompleksnosti (igralni prostor Križci-Krožci). Za namen primerjave našega agenta še z ostalimi igralno-testnimi agenti smo nato razvili še lastno metriko, ki za vsakega igralno-testnega agenta poda kvantitativno metrično oceno. Igralni prostor, igralne funkcionalnosti, igralne scenarije, igralne-agente, ne-invazivno komponento ter metriko, pa smo povezali v zaključeno celoto, in sicer v metodo za kvantitativno oceno preverjanja veljavnosti igralnega prostora. Metodo smo ovrednotili z drugim eksperimentom, kjer je bil naš agent primerjan z agenti v konici razvoja v realno-časovnem igralnem prostoru najvišje računske kompleksnosti (realno-časovnih strateških igrah). Pri obeh eksperimentih smo za vse igralno-testne agente izvajali meritve uspešnosti potrditev neveljavnih igralnih funkcionalnostih, za igralno-testnega agenta z algoritmom XCS pa smo še dodatno izvajali časovne meritve izvedbe posamezne igre oz. scenarija. Rezultati obeh eksperimentov so pokazali, da je algoritem XCS primeren za preverjanje veljavnosti igralnih funkcionalnosti, saj je neveljavne igralne funkcionalnosti uspel odkriti vsakič, ko le-te niso delovale pravilno. Pri drugem eksperimentu se je tudi pokazalo, da jih je uspel odkriti vsakič, ko so jih odkrili tudi ostali igralno-testni algoritmi. Pri primerjavi metričnih ocen našega agenta z ostalimi igralno-testnimi agenti, smo prišli do zaključka, da je le-ta z njimi primerljiv, in se uvršča v zlato sredino. Pri pregledu časovnih meritev smo ugotovili, da te sicer lahko med ponovitvijo enakih scenarijev statistično variirajo, vendar se vsi scenariji izvedejo znotraj predvidenih meja nastavljenih realnih-časov. Algoritem XCS se je tako skupno izkazal kot kvaliteten kandidat za namen preverjanja veljavnosti igralnih funkcionalnosti realno-časovnih igralnih prostorov.
Keywords: igralni prostor, igralno-testni agent, razširjen sistem na osnovi klasifikatorjev, realno-časovna strateška igra, validacija igralnih funkcionalnosti
Published in DKUM: 07.10.2021; Views: 913; Downloads: 135
.pdf Full text (4,64 MB)

10.
Validacija numeričnih orodij za aerodinamiko poenostavljenega avtomobila : diplomsko delo
Žan Ogorevc, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem predstavil validacijo numeričnih orodij na primeru aerodinamike poenostavljenega vozila. Primerjal sem tri programe za računalniško dinamiko tekočin: Ansys CFX, Simscale in DualSPHysics. Na začetku na kratko predstavim osnovno problematiko aerodinamike vozil in zapišem nekaj osnovnih principov o numeričnih metodah. Nato opišem geometrijo, robne pogoje in nastavitve simulacij v vseh treh programih. Rezultate sem primerjal z eksperimentalnimi rezultati iz članka »Some Salient Features of the Time - Averaged Ground Vehicle Wake«. Analiziral sem natančnost rezultatov v odvisnosti od gostote računskih mrež. Glavni parameter po katerih sem ovrednotil rezultate je bil koeficient upora, poleg tega sem opazoval še hitrostna in tlačna polja.
Keywords: Validacija, računalniška dinamika tekočin, aerodinamika, Ahmed body, koeficient upora
Published in DKUM: 24.09.2021; Views: 737; Downloads: 66
.pdf Full text (2,67 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica