1. Analiza tveganj v dobavnih verigah pri uvozu svežega sadja v SlovenijiAleksandra Amon, 2021, master's thesis Abstract: Z večanjem pomena zdrave in sveže prehrane se premo sorazmerno veča tudi povpraševanje in zahteve pri uvozu svežega sadja. Tokovi materiala, informacij, plačil, izdelkov in storitev v dobavni verigi postajajo iz dneva v dan številčnejši in kompleksnejši, istočasno narašča medsebojna odvisnost med tržnimi akterji in drugimi dobavni verigami, vse to pa rezultira v večji izpostavljenosti dobavnih verig različnim tveganjem. Uvoz svežega sadja otežujejo rigorozne transportne in skladiščne zahteve, ki narekujejo kontinuirano nizkotemperaturno okolje in nadvse previdno ravnanje. Potencialne motnje lahko izvirajo tudi iz naslova neugodnih vremenskih razmer, sprememb v povpraševanju in carinski zakonodaji; prav tako pa so tukaj še konvencionalna tveganja, kot so pravno, operativno, politično in likvidnostno tveganje. V magistrskem delu razširjeno definiramo dobavne verige in z njimi povezana splošna in specifična tveganja. Podrobno opredelimo in razčlenimo vsa potencialna tveganja, ki lahko grozijo uvozniku svežega sadja na podlagi znanstvene literature in dolgoletnih izkušenj uvoznika svežega sadja Lidl Slovenija, d.o.o. k.d. in predstavimo učinkovite metode za obvladovanje obravnavanih tveganj.
Keywords: Dobavne verige, tveganja, hladne dobavne verige, uvoz svežega sadja.
Published: 20.10.2021; Views: 52; Downloads: 2
 Full text (3,56 MB) |
2. Rotterdam kot vstopna točka za prepovedane drogeVid Vrstovšek, 2021, undergraduate thesis Abstract: Prepovedane droge so snovi, ki po vnosu v človeško telo povzročajo psihološke in fizične spremembe na človeku. Uporaba prepovedanih drog je v današnjih dneh precej razširjena predvsem zaradi relativno lahke dostopnosti in nabave. Dostopnost in nabava prepovedanih drog je tesno povezana z njenim uvozom. Večina prepovedanih drog je uvoženih skozi večja državna pristanišča in letališča. Rotterdam je zaradi svoje odlične strateške lege, dobre infrastrukture in svojih geografskih specifikacij odlična točka za razvoj organiziranega kriminala in odlična vstopna točk prepovedanih drog v Evropo.
V uvodnem delu diplomske naloge smo opredelili določene pojme, ki se skozi nalogo pojavljajo večino časa. V prvem delu naloge smo se osredotočili na trende prepovedanih drog na Nizozemskem in njihov uvoz. Našteli smo izvorne države, iz katerih prihaja večina droge in opisali načine tihotapljenja drog, ki ga uporabljajo organizirane kriminalne skupine. Našteli in s pomočjo statističnih podatkov smo opisali nekaj najpogosteje uporabljenih drog na Nizozemskem. S tortnim diagramom smo prikazali delež uporabnikov petih najpogosteje uporabljenih prepovedanih drog in jih primerjali z mednarodnim povprečjem. V drugem delu naloge smo se osredotočili na pristanišče Rotterdam, opisali njegovo geografsko lego in njegove značilnosti. Našteli in opisali smo glavne organe oblasti, ki skrbijo za brezhibno delovanje celega kompleksa in njegovo varnost. Opisali smo, kako se pristaniške oblasti trudijo zagotavljati varnost v pristanišču in metode, s katerimi odkrivajo nelegalne pošiljke. Dotaknili smo se tudi prodajalcev in kupcev drog na območju Rotterdama. Opisali smo njihove značilnosti (življenjski slog, izobrazba, zaposlitev), njihovo vlogo v svetu drog in nekatere njihove zgodbe.
V zadnjem delu naloge smo se posvetili preventivnim in operativnim ukrepom v domeni Evropske unije. Omenili in opisali smo nekaj agencij in programov v domeni Evropske unije, ki so aktivni na področju organiziranega kriminala in posledično prepovedanih drog.
Keywords: diplomske naloge, prepovedane droge, trgovanje s prepovedanimi drogami, uvoz prepovedanih drog, Rotterdam
Published: 07.06.2021; Views: 153; Downloads: 47
Full text (1,07 MB) |
3. Primerjava mednarodne trgovine Republike Slovenije in Republike HrvaškeSamanta Furjan, 2020, master's thesis/paper Abstract: Mednarodna trgovina je izmenjava blaga in storitev med državami. Ta vrsta trgovanja povzroča svetovno gospodarstvo, v katerem cene ali ponudba in povpraševanje vplivajo na svetovne dogodke. Trgovanje na svetovni ravni daje potrošnikom in državam možnost, da so izpostavljeni blagu in storitvam, ki niso na voljo v njihovih državah. Na mednarodnem trgu lahko najdemo skoraj vse vrste izdelkov: hrano, obleke, rezervne dele, olje, nakit, vino, delnice, valute in vodo. Prav tako se tržijo tudi storitve: turizem, bančništvo, svetovanje in prevoz. Mednarodna trgovina državam omogoča vstop na nove trge in ozemlja. Industrializacija, globalizacija in velika podjetja danes najbolj vplivajo na mednarodno trgovino. V Evropi Evropska unija narekuje pravila, pojmujemo pa jo kot eno izmed največjih trgovinskih nacij.
Najprej smo opredelili določene teoretične osnove, ki obravnavajo vlogo logistike, dobavnih verig in logističnih posrednikov v mednarodni trgovini, ter določili izraze, kot sta indeks logistične uspešnosti in indeks globalne konkurenčnosti, ki so nam omogočili boljši vpogled v logistično komponento v mednarodni trgovini. Z gospodarskega vidika so kazalniki mednarodne trgovine, kot so trgovinska bilanca, trgovinska odprtost in indeks energetske odvisnosti, podrobneje opredelili mednarodno trgovino določene države.
Na podlagi zbranih podatkov je bila narejena analiza mednarodne trgovine Republike Hrvaške in Republike Slovenije. Prav tako je bila pregledana logistična in konkurenčna uspešnost obeh držav, da bi s primerjavo dobili vpogled v sedanje stanje na tem področju gospodarstva in ugotovili, ali je mednarodna trgovina med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo primerljiva.
Keywords: mednarodna trgovina, uvoz, izvoz, logistika, indeks globalne konkurenčnosti, indeks logistične uspešnosti, Hrvaška, Slovenija.
Published: 13.03.2020; Views: 685; Downloads: 77
Full text (1,32 MB) |
4. Uvoz vozil v Republiko SlovenijoJasna Golob, 2019, bachelor thesis/paper Abstract: V prvem delu diplomskega dela smo na kratko predstavili uvoz vozil v Republiko Slovenijo iz drugih držav članic Evropske unije, predvsem iz Nemčije. Osredotočili smo se na postopke uvoza, logistične poti in potrebne dajatve. Predstavili smo celoten potek uvoza vozil in primerjali postopke uvoza med fizično in pravno osebo. Osredotočili smo se tudi na jamstvo za vozilo, ki nam zagotavlja nični oziroma manjši strošek v primeru okvare vozila.
Cilj diplomskega dela je bil preučiti vse predpostavke, ki so temelj uvoza vozil, in določiti razlike pri uvozu kot fizična in kot pravna oseba. Primerjamo tudi časovno in stroškovno razliko, predvsem pa se osredotočimo na jamstvo, ki ga dobimo ob nakupu vozila. Na osnovi obstoječega stanja uvoza vozil smo v drugem delu diplomskega dela podali naš predlog rešitve, da bi imeli kupci vozil v primeru nakupa večjo podporo. Ugotovili smo, da se nakup vozila opravi pri pravnih osebah – trgovcih z motornimi vozili, predvsem, ker imajo več znanja pri uvozu vozil in smo kot kupec bolj zaščiteni, tudi z vidika zakonodaje v primeru napak na vozilu. Uvoz vozil kot pravna oseba predstavlja tudi večji vir dohodka v državni blagajni.
Keywords: uvoz vozila v Republiko Slovenijo, primerjava uvoza med pravno in fizično osebo, jamstvo za vozila, zaščita kupca
Published: 19.12.2019; Views: 441; Downloads: 36
Full text (2,85 MB) |
5. Davčno obravnavanje trikotnih in verižnih poslov v sistemu DDV na področju mednarodne trgovineMaruša Pozvek, 2019, doctoral dissertation Abstract: Vzpostavitev notranjega trga je temeljni razlog za uvedbo instituta tristranskih poslov. Prost pretok blaga, ki je ena izmed svoboščin EU, omogoča zaporedno prodajo blaga od prvega prodajalca do zadnjega kupca, ki jo sklenejo trije davčni zavezanci, vsak iz svoje države. Tristranske posle, ki so podvrsta verižnih poslov, delimo na prave in neprave. Kadar so davčni zavezanci vsak iz svoje države EU, govorimo o pravih tristranskih poslih, za katere je značilna poenostavitev, ki olajšuje pretok blaga znotraj EU in zmanjšuje administrativne obveznosti. Tristranski posli spadajo med najzahtevnejša področja, z vidika davčne obravnave. Posebej problematični so nepravi tristranski posli pri katerih je en člen fizična oseba, ima podjetje, ki je eden izmed členov v verigi, sedež izven EU, ali ko blago potuje iz prve države najprej v drugo in šele nato v tretjo državo. Pri nepravih tristranskih poslih za kombinacije dobav znotraj EU z izvozom in uvozom blaga je potrebna ustrezna davčna analiza, saj ne veljajo poenostavitve, zato se davčne rešitve razlikujejo od primera do primera. V praksi udeleženci v posameznih poslih pogosto zlorabljajo identifikacijske številke za DDV za protipravne namene, kot so različne goljufije in utaje davkov. Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je potrebno veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi bodisi državi članici ali tretji državi. Zapletena določila in definicije v direktivi DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Torej, če nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe lahko to privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko privedejo do resnih težav, kot je dvojno obdavčevanje ali pa do obdavčitve sploh ne pride. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU.
S sistemom DDV in verižnimi posli so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja do sporov, ker mora vsak člen v verigi dokazovati, da je izpolnil vse svoje davčne obveznosti.
Keywords: Davek na dodano vrednost, davčna obveznost, verižni posel, tristranski posel, uvoz blaga, izvoz blaga, dobava blaga, pridobitev blaga, ID številka za DDV, mednarodna trgovina, davčne obveznosti, sistem DDV, trgovinske klavzule Incoterms.
Published: 22.02.2019; Views: 1621; Downloads: 269
Full text (5,05 MB) |
6. Okoliščine, ki jih morajo spoštovati slovenska podjetja pri mednarodnem trgovanju - carinski vidikAlja Gracej, 2018, undergraduate thesis Abstract: Mednarodno trgovanje je z globalizacijo pridobivalo na pomenu in je danes dejavnost, brez katere si težko predstavljamo naš vsakdan. Omogoča namreč razvoj in povezovanje z drugimi državami, obenem pa nudi raznolikost in izbiro pa tudi konkurenčnost. Tako potrošniku kot proizvajalcu ponuja prosto izbiro, da se sam odloči, kje mu je najugodneje trgovati in kupovati izdelke in storitve. Cena še zdaleč ni edino merilo.
Pri tem nam lahko pomagajo najrazličnejše trgovinske pogodbe, ki jih države sklenejo med seboj, da se trgovanje olajša in pospeši. Za podjetja je tako smiselno, da preverijo vse okoliščine trga, ki jim utegnejo nuditi oporo pri trgovanju. Ni pomembno samo to, da neko dobrino trg potrebuje, pomembno se je pozanimati še o drugih dejavnikih, ki vplivajo na trg, ki nas zanima.
Keywords: carine, izvoz, mednarodno trgovanje, mednarodni sporazumi, uvoz
Published: 07.11.2018; Views: 362; Downloads: 41
Full text (1,70 MB) |
7. Izvozni in uvozni kartelDejan Romih, 2014, polemic, discussion, commentary Keywords: gospodarstvo, konkurenca, trg, konkurenčnost, izvoz, uvoz
Published: 02.08.2018; Views: 342; Downloads: 20
Full text (268,66 KB) |
8. Uvedba celovite programske rešitve microsoft dynamics nav2013r2Žiga Jamnik, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu so predstavljene celovite programske rešitve, njihovi začetki in njihove značilnosti. Predstavljen je projekt uvedbe celovite programske rešitve v organizacijo, na kaj mora biti ta pozorna in kritični dejavniki uspeha uvedbe. V praktičnem delu diplome je predstavljeno podjetje, v katerega je bila uvedena programska rešitev Microsoft Dynamics Nav, podrobnejši pregled izvoza iz EXIM rešitve in uvoz podatkov v MS Dynamics Nav, ki je ključen za uspešno uvedbo. Naredili smo analizo obstoječega stanja in prikazali, kaj organizacija pridobi z uvedbo. Na koncu diplomske naloge smo analizirali mnenja prodajnega referenta in regionalnega vodje prodajnih področij o novo uvedeni ERP rešitvi.
Keywords: Celovite programske rešitve, Poslovni informacijski sistem, Microsoft Dynamics Nav, Uvedba, Uvoz podatkov
Published: 22.06.2017; Views: 778; Downloads: 61
Full text (4,61 MB) |
9. Carinjenje blaga v skladu s carinskimi predpisi ter posebnimi ukrepiTanja Erjavšek, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Diplomsko delo predstavlja carinski sistem, osredotočen na uvoze z dodatnimi nadzori – veterinarskim, fitosanitarnim in zdravstvenim nadzorom, ter carinski pregled blaga. V Sloveniji področje carinjenja izvršuje Finančna uprava Republike Slovenije. V teoretičnem delu sta predstavljena poslanstvo in zakonodaja, ki ureja področje carine in bistveno določa pravila za izdelavo carinske deklaracije. Trenutna slovenska zakonodaja to področje natančno določa in prilagaja zakonodaji Evropske unije. Zadnji zakon 952/2013, ki se je začel v celoti uporabljati 1. maja 2016, prinaša jasnejša določila glede brezpapirnega poslovanja.
V nadaljevanju diplomskega dela so opisane razlike med nespecifičnim in specifičnim primerom uvoza – posebnosti pri uvozu proizvodov, kjer carinjenje vključuje dodatne postopke: sadje in zelenjava – fitosanitarni certifikat; žive živali in živalski proizvodi – veterinarski certifikat; vino – tarifna kvota; električni aparati in deli – oznaka o skladnosti; sladki proizvodi – meursing. Te postopke carinjenja primerjamo in na podlagi ugotovitev predlagamo rešitve za hitrejši pretok blaga.
Ugotovimo, da obstajajo razlike med uvozom blaga iz tretjih držav v primerjavi z uvozom blaga iz Evropske unije, saj je notranje trgovanje povsem svobodno in brez carinskih formalnosti. Prost pretok blaga torej prinaša koristi na notranjem trgu.
Keywords: carinjenje, Finančna uprava Republike Slovenije, uvoz, carinska deklaracija, inšpekcijski nadzor
Published: 08.06.2017; Views: 1281; Downloads: 99
Full text (1,69 MB) |
10. POMEN TRGA BOSNE IN HERCEGOVINE ZA GOSPODARSTVO SLOVENIJEMirnes Mehić, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo obravnavali značilnosti mednarodne trgovine ter njen vpliv na gospodarstvo. Brez mednarodnega gospodarskega sodelovanja držav si ne moremo predstavljati uspešnega razvoja in popolnega zadovoljevanja potreb po dobrinah. Danes si bolj kot kadarkoli prej nobeno nacionalno gospodarstvo ne more privoščiti izolacije od ostalega sveta. Izraza, kot sta svetovno gospodarstvo in globalna vas, nakazujeta, da smo vsi na tem planetu odvisni drug od drugega.
V prvem delu magistrskega dela smo opredelili nastanek in razvoj mednarodne trgovine. Tehnološki napredek in odprava ekonomskih, logističnih, pravnih ter miselnih ovir so pripomogli pri nastanku procesa, ki ga danes imenujemo globalizacija. Globalizacija je torej zgodovinski proces pospešene integracije svetovnega gospodarstva, ki v ožjem smislu vključuje trgovinske in finančne tokove, v širšem pa gibanje ljudi in znanja. Razsežnost mednarodne trgovine je ustvarila potrebo po usklajevanju zakonov, pravil, običajev ter navad mednarodnega poslovanja. Leta 1995 je bila s ciljem zagotavljanja svobodne in nemotene trgovine med državami ustanovljena Svetovana trgovinska organizacija (WTO). Danes so Združene države Amerike, Evropska unija ter Kitajska največje udeleženke v svetovni trgovini z več kot 10 % deležem celotne svetovne trgovine.
V drugem delu magistrskega dela smo se osredotočili na gospodarstvi Slovenije in Bosne in Hercegovine. Podrobneje smo analizirali in opredelili značilnosti makroekomskega, poslovnega in investicijskega okolja ter dobili konkreten vpogled v značilnosti njihovih gospodarstev. Posebej nas je zanimala mednarodna aktivnost omenjenih držav ter opredelitev glavnih trgovinskih partneric. Ugotovili smo, da so največji trgovinski partnerji Slovenije (Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška, Francija) sočasno tudi največji trgovinski partnerji BiH.
Nadalje smo v tretjem delu opredelili gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in BiH. Predstavili smo politične in gospodarske odnose med državami ter meddržavne sporazume, ki podpirajo sodelovanje in prispevajo k znižanju ovir pri poslovanju. Podrobno smo predstavili blagovno menjavo med državami v obdobju 2004–2014 ter analizirali uvoz in izvoz po panogah. Ugotovili smo, da je rast izvoza iz Slovenije v BiH nižja kot rast izvoza BiH v Slovenijo.
V empiričnem delu magistrske naloge smo uporabili analitični pristop. Z metodo deskripcije smo analizirali posamezne gospodarske kazalce ((BDP, uvoz, izvoz, inflacija, brezposelnost, neposredne tuje investicije, obrestna mera) za obdobje 2004–2014. Z regresijsko analizo smo ugotovili pozitivno povezanost med določenimi gospodarskimi kazalci Slovenije in BiH.
Keywords: mednarodna trgovina, globalizacija, plačilna bilanca, blagovna menjava, uvoz, izvoz, Bosna in Hercegovina
Published: 16.12.2016; Views: 938; Downloads: 94
Full text (2,74 MB) |
