| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VALIDACIJA RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV SKOZI UVEDBO CELOVIITIH INFORMACIJSKIH REŠITEV
Tom Erznožnik, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je prikazan postopek validacije v farmacevtski industriji. Opisani in pojasnjeni so zakonski predpisi, standardi in primeri dobre prakse, ki se morajo pri sami validaciji upoštevati. Navedeni so postopki, kvalifikacije in dokumentacija, ki mora v procesu nastati. Posebna pozornost je namenjena postopku validacije računalniških sistemov oz. celovitih informacijskih rešitev. Postopek validacije je opisan v sklopu posamezne faze uvedbe celovite informacijske rešitve. Po fazah življenjskega cikla so navedene validacijske aktivnosti, ki se morajo izvesti, da celovita informacijska rešitev lahko dobi naziv validirane rešitve. V magistrskem delu so omenjeni tudi postopki ravnanja z validirano rešitvijo po uvedbi celovite informacijske rešitve. Spremembe po uvedbi je potrebno ustrezno evidentirati, da rešitev obdrži status validiranega sistema. Tudi upokojitev sistema mora biti primerno dokumentirana in izvedena po protokolu. Sama validacija mnogim organizacijam povzroča veliko breme, saj je časovno zelo potratna, posledično pa je uvedba celovite informacijske rešitve veliko dražja. Zato smo v magistrskem delu predstavili prednosti in namen validacije celovite informacijske rešitve, ki lahko upraviči višje stroške.
Keywords: Validacija, Prednosti Validacije, Postopek validacije, Celovite informacijske rešitve, Uvajanje celovitih informacijskih rešitev, Kvalifikacija namestitve, Kvalifikacija obratovanja, Kvalifikacija delovanja, Validacijski načrt, Validacijski protokol, Specifikacija uporabniških zahtev.
Published: 09.11.2015; Views: 1034; Downloads: 157
.pdf Full text (1,03 MB)

2.
KRITIČNI DEJAVNIKI INFORMATIZACIJE MAJHNIH IN SREDNJIH PODJETIJ
Romana Mernik, 2016, master's thesis

Abstract: Statistike uspešnosti projektov informacijskih tehnologij so izjemno slabe, v veliko primerih zaradi neustreznih in pomanjkljivih znanj s strani vodij projektov. Danes se podjetja raje odločijo za nakup in uvedbo rešitev ERP, kot pa za razvoj programske opreme na ključ zaradi razlogov, kot so: nižji stroški razvoja rešitve, krajši čas tajanja projekta uvedbe rešitev ERP. Organizacija mora izbrati tako rešitev ERP, ki se kar najbolje prilagaja njenim poslovnim procesom, zagotavlja funkcionalnost v organizaciji, podpira spreminjajoče poslovno okolje, nudi pomoč ponudnika rešitve ERP pri uvedbi rešitve, ipd. Obstajajo mnogi razlogi, ampak če povzamemo glavne razloge je informacijska tehnologija bistven dejavnik pri povečanju učinkovitosti izvajanja vseh vrst procesov ter hitrosti pretoka in pridobivanja kakovostnih informacij, ki sta najpomembnejša pogoja za hitro, pravočasno in pravilno odločanje. To pa je ključnega pomena za preživetje, razvoj in uspešnost vsakega podjetja. Da bi uspešno izpeljali projekte uvajanja ERP je potrebno predvsem tesno sodelovanje vodstva z načrtovalci, pravilno zastaviti zahteve bodočega sistema, tesno sodelovanje z bodočimi uporabniki ter vzpostaviti ustrezno komunikacijo med vsemi poslovnimi enotami podjetja, ki sistem načrtuje in uvaja. Projekt mora imeti ustrezen načrt uvedbe, zastavljeni morajo biti cilji, ki jih je potrebno doseči in ne nazadnje postavljen mora biti proračun projekta, ki ga je potrebno spoštovati. S pravo poslovno informacijsko rešitvijo lahko tako zagotovimo pravilne poslovne odločitve na podlagi zanesljivih in kvalitetnih podatkov, ki omogočajo lahko dostopne in pregledne poslovne analize.
Keywords: Informacijske tehnologije, rešitve ERP, dejavniki uspešnosti informacijskih sistemov, uvajanje celovitih informacijskih rešitev, dejavniki uspešnosti ERP projektov.
Published: 12.09.2016; Views: 391; Downloads: 3
.pdf Full text (882,79 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica