| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
OBVEZNOSTI DELODAJALCA PRI IZVAJANJU NOČNEGA IN VEČIZMENSKEGA DELA
Rada Ljubičić, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Nočno delo je zelo posebna oblika dela, ker posega na zdravstveno področje človeka ter njegovo socialno in družinsko življenje. Opravljanje izmenskega in nočnega dela na zaposlenem pušča psihične, fizične in socialne posledice. Delo poteka v manj ugodnem delovnem času in okolju, kar predstavlja resen dejavnik tveganja za nastanek številnih bolezni. Pri nočnem delu se je treba boriti proti naravnemu biološkemu ritmu, ne nazadnje pa moramo po koncu nočne izmene iti domov in poskušati zaspati, čeprav nam biološka ura, dnevna svetloba in družba govorijo, da je to čas budnosti in aktivnosti. Človeški organizem se namreč zelo težko prilagodi delu ponoči, izčrpa pa ga tudi pomanjkanje spanca. Dejstvo je, da opravljanje neizogibnega dela v izmenah povzroča kronično utrujenost, poruši naravni ritem spanja, lahko povzroči debelost, depresijo in celo raka. Zaradi vsega navedenega in zmanjšane kvalitete življenja nočnemu delavcu pripadajo nekatere ugodnosti in pravice, s katerimi ga zakon varuje in istočasno delodajalcu nalaga določene obveznosti. Pri tem so obveznosti delodajalca določene z mednarodnopravnimi viri ter notranjo pravno zakonodajo. Zato je najbolj pomembno, da se delodajalec zaveda, da je delavec, ki opravlja delo v dnevnem času, produktivnejši, manj podvržen stresu in poškodbam in da je zato nujno potrebno spoštovanje zakonodaje, ki varuje in pomaga izmenskim delavcem.
Keywords: nočno delo, obveznost delodajalca, konvencije mednarodne organizacije dela (MOD), zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), cirkadiani ritmi, utrujenosti, spanje
Published: 08.10.2014; Views: 769; Downloads: 556
.pdf Full text (671,99 KB)

2.
PRIMERJAVA FUNKCIONALNIH TESTOV, KAKOVOSTI ŽIVLJENJA, UTRUJENOSTI IN OCENE NEVROLOŠKE PRIZADETOSTI PO EDSS PRI BOLNIKIH Z MULTIPLO SKLEROZO
Matej Koprivnik, 2016, master's thesis

Abstract: Multipla skleroza je kronično, vnetno, domnevno avtoimunsko obolenje, z zelo heterogeno simptomatiko, odvisno od velikosti in lokacije lezij v osrednjem živčevju. Simptomi obsegajo motorične, senzorične in kognitivne funkcije in imajo vpliv na funkcioniranje ter kakovost življenja. Za ustrezno izbiro, vrednotenje terapevtskih postopkov in spremljanje bolnika sta ključni objektivna in subjektivna ocena njegovega stanja, ki zagotovita strokovno in stroškovno najprimernejši potek zdravljenja. Namen raziskave je ugotoviti povezavo med stopnjo nevrološke prizadetosti, funkcionalnimi testi, kakovostjo življenja in utrujenostjo, glede na obliko, trajanje bolezni, spol in starost. Metodologija raziskovanja: presečna študija je potekala od aprila do decembra 2015. V raziskavo je bil vključen priložnostno izbrani raziskovalni vzorec 258 bolnikov z multiplo sklerozo (MS), zdravljenih v nevrološki ambulanti ali na Oddelku za nevrološke bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Od teh je bilo 192 (75 %) žensk in 66 (25 %) moških, s povprečno starostjo 48,5 leta (razpon od 21 do 84 let). Povprečno trajanje bolezni od postavitve diagnoze je bilo 12,52 leta (razpon od 0 do 56 let). Vključeni so bili bolniki z različnimi oblikami bolezni, in sicer 168 (65,1 %) z recidivno-remitentno obliko MS (RRMS), 29 (11,2 %) z benigno MS, 50 (19,4 %) s sekundarno progresivno obliko MS (SPMS) in 11 (4,3 %) s primarno progresivno obliko MS (PPMS). Imunomodulatorno terapijo (IMT) jih je prejemalo 134 (51,9 %). Z uporabo vprašalnikov smo dobili osnovne demografske podatke (spol, starost, oblika, čas trajanja bolezni in IMT). S standardiziranimi merilnimi instrumenti smo ocenili stopnjo nevrološke prizadetosti (angl. Expanded Disability Status Scale – EDSS), funkcionalno prizadetost (angl. Multiple Sclerosis Functional Composite – MSFC), ravnotežje (Bergova lestvica, angl. Berg Balance Scale  BBS), vpliv utrujenosti (angl. Modified Fatigue Impact Scale  MFIS) in z zdravjem povezano kakovost življenja po EQ-VAS. Rezultati raziskave: Med posameznimi oblikami bolezni smo ugotovili statistično značilno razliko na testih: BBS (p < 0,001), 9 HPT (p < 0,001), T25-FW (p < 0,001), PASAT-3 (p = 0,001), EDSS (p < 0,001) in v stopnji zadovoljstva, izraženi v EQ-VAS (p < 0,001). Statistično pomembno povezavo smo ugotovili med EQ-VAS in MFIS (p < 0,001), EDSS (p < 0,01), BBS (p < 0,01), trajanjem bolezni (p < 0,01) ter posameznimi komponentami MSFC ((T25-FW (p < 0,01), 9-HPT (p < 0,01) in PASAT-3 (p < 0,01)). Ugotovili smo statistično pomembno povezavo med EDSS in MFIS (p < 0,01), BBS (p < 0,05) in posameznimi komponentami MSFC ((T25-FW (p < 0,01), 9-HPT (p < 0,01) in PASAT-3 (p < 0,01)). Najvišjo prediktivno moč pri napovedovanju stopnje nevrološke prizadetosti EDSS ima test MSFC. Najboljši napovedniki kakovosti življenja pri bolnikih z MS so dobljeni rezultati na testih EDSS, MFIS in 9-HPT. Sklep: za strokovno in ekonomsko najbolj utemeljen način ocene nevrološke prizadetosti bolnikov z MS se je pokazala kombinirana uporaba instrumentov MSFC in MFIS.
Keywords: multipla skleroza, nevrološka prizadetost EDSS, funkcionalni testi, ocena kakovosti življenja, ocena utrujenosti.
Published: 27.09.2016; Views: 1471; Downloads: 366
.pdf Full text (2,64 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica