1. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v slovenskem in srbskem pravu : magistrsko deloJelena Despinić, 2023, master's thesis Abstract: Za razliko od delavca, delodajalec ne more povsem prosto, iz katerega koli razloga, odpovedati pogodbe o zaposlitvi. To lahko stori le iz zakonsko določenih razlogov. Zakonodajalec je tisti, ki opredeljuje razloge, zaradi katerih lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi. Na ta način varuje delavca, kot šibkejšo stranko v delovnem razmerju, pred neutemeljeno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je utemeljena, kadar izhaja iz zakonskega razloga in predstavlja skrajni ukrep delodajalca.Razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi so lahko na strani delavca, kadar so posledica pomanjkanja sposobnosti ter znanj za opravljanje dela, ali njegovega odnosa do delovnih obveznosti.Razlogi za odpoved se lahko nahajajo tudi na strani delodajalca in predstavljajo odraz njegovih operativnih poslovnih potreb.
Predstavljene splošne značilnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi so skupne slovenski ter srbski zakonski ureditvi tega instituta. Tako slovenska, kot tudi srbska zakonska ureditev instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, izhajata iz istih mednarodnih pravnih virov, predvsem Konvencije MOD št.158 s spremljajočim Priporočilom št.166.
Položaj delavcev in delodajalcev v Sloveniji in Srbiji pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je različen, na kar kaže primerjava materialnih predpisov (delovne zakonodaje), oz. primerjava vsebinskih ter formalnih zahtev za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jih določata zakonodajalca ter dodatno oblikuje sodna praksa v Sloveniji in Srbiji.
Slovenski Zakon o delovnih razmerjih ter srbski Zakon o radu, kot temeljna zakona za urejanje delovnih razmerij, pri urejanju instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, predvsem različno opredeljujeta potrebe delodajalca oz.poslovne razloge, zaradi katerih lahko pride do prenehanja potreb po določenem delu ter posledično do prenehanja delovnega razmerja. Posledice različne slovenske ter srbske ureditve se, med drugim, vidijo tudi v (ne)dovoljenosti enostranskih posegov delodajalcev v delovno razmerje na način, da zavrnitev ponudbe za spremembo pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, lahko predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
S formalnimi zahtevami za odpoved, predvidi zakonodajalec potek postopka pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in nalaga delodajalcu dolžnosti, ki jih mora opraviti, ter način njihovega izvrševanja. Vsaka formalna zahteva varuje posamezne interese delavca, kateremu delovno razmerje preneha proti njegovi volji. Vpliv postopkovnih pravil odpovedi na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi je kazalec pomena, ki ga zakonodajalca v Sloveniji in Srbiji pripišeta določenim formalnim zahtevam. Neupoštevanje le-teh lahko povzroči nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se ugotavlja v morebitnem sodnem sporu. Pravne posledice takšnih kršitev so v slovenski in srbski zakonodaji različne.Po vročitvi odpovedi, lahko delavec v določenem, prekluzivnem roku, zahteva sodni preizkus zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sodišča imajo določene meje pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delodajalci sicer prosto organizirajo delovni proces in odločajo o spremembi le-tega, kar sodi v ustavno varovano pravico delodajalcev do svobodne gospodarske pobude. Zaradi tega sodišča praviloma ne posegajo v omenjeno pravico in ne presojajo utemeljenosti delodajalčevih poslovnih odločitev. Vendar te pravice ne smejo biti predmet delodajalčevih zlorab. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne more predstavljati le krinko za odpoved iz drugih, neutemeljenih razlogov. Zato bodo sodišča presojala resnične razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer se bodo, z namenom varovanja delavčevih pravic, v večji ali manjši meri tudi ukvarjala z vprašanjem nujnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, če za dosego poslovnih ciljev delodajalca obstajajo za delavc
Keywords: odpoved pogodbe o zaposlitvi, utemeljeni razlog, operativne potrebe delodajalca, odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, aneks k pogodbi o zaposlitvi
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 343; Downloads: 72
 Full text (1,01 MB) |
2. Odpoklic člana uprave - primerjalno slovensko in nemško pravoMitja Lojen, 2017, master's thesis Abstract: Avtor se v magistrskem delu ukvarja z odpoklicem člana uprave. Predstavi celotno normativno ureditev odpoklicev v Zakonu o gospodarskih družbah in interesna razmerja v posameznih kapitalskih družbah, ki so posledica za veljavno ureditev odpoklica posameznih članov organov.
Primerjalno-pravno obdela slovensko in nemško ureditve odpoklica. Podrobno predstavi ugotovitve nemške in slovenske teorije in sodne prakse. Prikaže skupne značilnosti in razlike med ureditvama. Zaradi podobnosti med ureditvama, sme slovenska sodna praksa posvojiti nekatere nemške rešitve. Slovenska ureditev odpoklica člana uprave se je spremenila leta 2001 z novelo ZGD-F, ki postavi utemeljen razlog za odpoklic kot pogoj za veljavnost sklepa nadzornega sveta in odpravi odpravnino, ki je po zakonu pripadla neutemeljeno odpoklicanemu.
Delo prikaže formalne in materialne zahteve za sklep o odpoklicu člana uprave. Posebej se osredotoči na problem postopkovnih napak in napak pri formuliranju in utemeljevanju odločitve o odpoklicu. Predstavi pravne posledice posameznih napak in odpravi dvome o tem, da je sklep lahko izpodbojen. Sklep o odpoklicu člana uprave je lahko le ničen. Po uveljavitvi novele ZGD-F je slovenska sodna praksa naredila nekatere napake, predvsem ko je zavrnila sodno formalno-pravno presojo sklepa nadzornega sveta o odpoklicu. Kasneje se je sodno varstvo odpoklicanemu dovolilo. Predstavljen je kronološki pregled odločitev. Materialno-pravno zahtevo za veljavnost sklepa o odpoklicu predstavlja obstoj utemeljenega razloga za odpoklic. Obsežno je predstavljena nemška sodna praksa o vprašanju, kaj pomeni utemeljen razlog za odpoklic. Vsebinsko napolni pravni standard primeroma naštetih utemeljenih razlogov za odpoklic, to so hude kršitve obveznosti, nesposobnost za vodenje poslov in utemeljena nezaupnica skupščine.
Razlika med slovensko in nemško ureditvijo je v tem, da so v nemški ureditvi utemeljeni razlogi za odpoklic našteti primeroma (eksemplifikativno), v slovenski pa taksativno. V celoti je predstavljena slovenska sodna praksa pri presoji utemeljenih razlogov za odpoklic. Posebnost slovenske ureditve so pomensko odprti odpoklici iz ekonomsko-poslovnega razloga. Delo se dotakne izgube zaupanja kot utemeljenega razloga za odpoklic in predloga sprememb Zakona o gospodarskih družbah s strani Združenja nadzornikov Slovenije. V zadnjem delu instrukcijsko predstavi sodno varstvo odpoklicanega in se dotakne problema drobitve sodnih pristojnosti, ki so posledica prenehanja več pravnih razmerij, v katera vstopi član uprave.
Keywords: sklep nadzornega sveta, ničnost sklepa nadzornega sveta, odpoklic člana uprave, utemeljeni razlogi za odpoklic, huda kršitev obveznosti, nesposobnost vodenja poslov, nezaupnica skupščine, ekonomsko-poslovni razlog, izguba zaupanja.
Published in DKUM: 08.03.2017; Views: 2604; Downloads: 475
Full text (1002,55 KB) |
3. UTEMELJEN RAZLOG ZA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI PO ZDR-1Aleš Kaučič, 2015, undergraduate thesis Abstract: V svojem diplomskem delu predstavljam institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter odpovedne razloge, ki samo odpoved utemeljujejo. Hkrati te razloge primerjam z razlogi, zaradi katerih je odpoved pogodbe o zaposlitvi neutemeljena. Za lažji prikaz in razumevanje instituta odpovedi pogodbe, kot ta poteka v praksi, analiziram nekaj praktičnih primerov odločitev sodišč, sprejetih v sporih glede zakonitosti oziroma utemeljenosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in sicer v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, krivdnega razloga, poslovnega razloga ter razloga nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, ki so vsekakor tudi najpogostejši razlogi odpovedi. V diplomski nalogi institut odpovedi, kakor je ta določen v veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), primerjam z njegovo ureditvijo v prej veljavni zakonodaji s področja delovnih razmerij in z mednarodnimi predpisi s tega področja, kot je Konvencija MOD št. 158 o prenehanju zaposlitve na pobudo delodajalca, s predpisi Evropske unije ter z akti, ki jih je na tem področju sprejel Svet Evrope.
Keywords: odpoved pogodbe o zaposlitvi, utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, neutemeljeni razlogi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, primerjava z mednarodnimi pravnimi viri, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi
Published in DKUM: 07.07.2015; Views: 1534; Downloads: 209
Full text (892,11 KB) |
4. NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVITina Žnider, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem raziskala pravice in odgovornosti delavca in delodajalca v posameznem odpovednem razlogu. Preučila sem, s kakšnimi problemi se tako delavec kot delodajalec soočata v praksi pri redni in izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V njem sem pojasnila utemeljene razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in delavca.
Najpogostejša oblika odpovedi pogodbe o zaposlitvi je redna odpoved iz poslovnih razlogov, saj novi Zakon o delovnih razmerjih ne omogoča razporejanja delavcev kot prejšnja zakonodaja.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se v praksi uporablja najmanj, saj še niso vse stvari dorečene v zakonu in bodo le-ti pojasnjeni s sodno prakso oz. že dosedanje izkušnje sodne prakse v povezavi s formalnimi postopki podaje odpovedi, kažejo na potrebne spremembe Zakona o delovnih razmerjih predvsem v smislu poenostavitve postopka odpuščanja.
Upoštevanje postopkovnih zahtev vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe. Sodna praksa prikazuje, da se največ težav pojavlja prav pri procesnem delu odpovedi kot sta izvedba zagovora in vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Keywords: utemeljeni razlog, delavec, delodajalec, odpoved pogodbe o zaposlitvi, redna in izredna odpoved, sodna praksa
Published in DKUM: 04.07.2013; Views: 2862; Downloads: 481
Full text (401,13 KB) |
5. ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI DELAVCU - INVALIDUAnja Purgaj, 2011, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je predstavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca delavcu - invalidu. Gre za posebno kategorijo delavcev, kateri je zagotovljeno dodatno pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidom v slovenskem pravnem redu je nastajala v luči mednarodnopravne ureditve in je tako skladna z Evropsko socialno listino, Konvencijo MOD št. 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov in Priporočilom št. 168 k tej konvenciji ter Konvencijo OZN o pravicah invalidov. Slovenska delovnopravna zakonodaja predvideva dodatno pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi invalidov, ko gre za odpoved iz poslovnega razloga ali odpoved iz razloga nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. V slovenski pravni ureditvi torej ne velja absolutno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi invalidov. Sama invalidnost pa je določena kot abolutno neutemeljen odpovedni razlog. Delodajalec lahko invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas le v primeru, če invalidu iz utemeljenih razlogov ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi preostali delovni zmožnosti, poklicne rehabilitacije oziroma opravljanja dela s krajšim delovnim časom od polnega. Za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu pri delodajalcu, ki ima zaposlenih najmanj pet delavcev, je pristojna posebna Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Primerjalnopravno gledano sta si slovenski in hrvaški pravni red glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidov v osnovi podobna, s posameznimi izjemami.
Keywords: delovno pravo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, dodatno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi invalidu, utemeljeni razlogi, poklicna rehabilitacija, ustrezno delovno mesto, Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Published in DKUM: 27.07.2011; Views: 9228; Downloads: 940
Full text (345,18 KB) |
6. POGOJI ZA ODREDITEV PRIPORA V REPUBLIKI SLOVENIJI IN ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJIPolonca Pajnik, 2010, undergraduate thesis Abstract: Pripor je ukrep procesne prisile, s katerim se obdolžencu odvzame osebna svoboda. Po svoji pravni naravi pripor ni kazen, ampak je omejevali ukrep, s katerim se obdolžencu odvzame prostost. Pripor je ukrep, ki ga lahko spremljamo skozi večji del zgodovine. Pomeni najhujši poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, ki mora zaradi spoštovanja domneve nedolžnosti in možnosti oprostilne sodbe trajati najkrajši potreben čas. Če želimo zoper posameznika odrediti pripor, moramo spoštovati zakonsko predpisane pogoje. Ti pogoji so od države, do države nekoliko različni. Slovenski zakon o kazenskem postopku določa, da mora biti za odreditev pripora podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, kateri od treh pripornih razlogov ter pripor mora biti neogibno potreben za potek kazenskega postopka. Nemški zakon o kazenskem postopku prav tako določa obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, katerega izmed štirih oziroma petih pripornih razlogov ter neogibno potrebnost pripora za potek kazenskega postopka. Razlika med pravnima ureditvama se kaže v določbah o pripornih razlogih. Slovenski zakon o kazenskem postopku določa obstoj pripornih razlogov, in sicer, begosumnosti, nevarnosti uničenja dokazov ter ponovitvene nevarnosti, medtem ko nemški zakon določa kot priporne razloge dve vrsti begosumnosti (priporni razlog pobega in priporni razlog nevarnosti pobega), nevarnosti uničenja dokazov, hujšega kaznivega dejanja in ponovitvene nevarnosti. Nemški zakon o kazenskem postopku podrobno našteva primere kaznivih dejanj, ki pomenijo priporna razloga hujšega kaznivega dejanja in ponovitvene nevarnosti.
Keywords: pripor, pogoji za odreditev pripora, utemeljeni sum, priporni razlogi, begosumnost, koluzijska nevarnost, iteracijska nevarnost, hujša kazniva dejanja
Published in DKUM: 04.01.2011; Views: 7537; Downloads: 761 (1 vote)
Full text (474,76 KB) |
7. ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ RAZLOGA NESPOSOBNOSTINataša Prosenak, 2010, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je predstavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca iz razloga nesposobnosti kot enega izmed načinov prenehanja delovnega razmerja. Odpoved iz razloga nesposobnosti je oblika redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kjer delovno razmerje preneha po preteku odpovednega roka.
Ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi v slovenskem pravnem redu je nastajala v luči mednarodnopravne ureditve le te in je skladna s temeljnima mednarodnima dokumentoma, s Konvencijo MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (1982) s spremljajočim Priporočilom št. 166 v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja na pobudo delodajalca in z Evropsko socialno listino.
Slovenska delovnopravna zakonodaja določa, da nesposobnost nastopi v primerih, ko:
- delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ker dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno;
- delavec ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona.
Posledica je, da delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati obveznosti iz delovnega razmerja. Ugotovljena nesposobnost, tako dejanska — subjektivna kot objektivna, je po slovenski delovnopravni zakonodaji razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pri določanju vsebine razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti imajo ključno vlogo sodišča, ki v konkretnih primerih presojajo, ali je odpoved utemeljena in tako zakonita.
Primerjalno gledano je avstrijski pravni red glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s posameznimi izjemami, v osnovi podoben slovenskemu.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: delovno pravo – pogodba o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – utemeljeni razlogi – razlog nesposobnosti – postopek ugotavljanja nesposobnosti – odpovedni roki – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Published in DKUM: 31.03.2010; Views: 9403; Downloads: 1211
Full text (376,09 KB) |
8. |
