Search the digital library catalog

Abstract: Ko govorimo o podjetjih in njihovem poslovanju, le redkokdaj istočasno pomislimo še na ustvarjalnost. Prva asociacija ob omembi podjetja in njegovega poslovanja je vsekakor služenje denarja, medtem ko ob ustvarjalnosti najprej pomislimo na umetnost in domišljijo. Toda na prvi pogled nekoliko neskladna pojma, poslovanje in ustvarjalnost, sta predstavljala jedro našega magistrskega dela. Inspiracijo za magistrsko delo, v katerem smo raziskovali omenjena pojma in povezave med njima, smo našli v naših vsakdanjih življenjih, kjer nam ustvarjalnost lajša opravljanje vsakodnevnih opravil in omogoča premagovanje problemov na svojevrsten način. Zato smo se vprašali, ali lahko z njo podobno dosežemo tudi v podjetjih in na kakšen način jo v tem specifičnem okolju tudi spodbuditi. V magistrskem delu smo obravnavali ustvarjalnost in iskali inovativne načine za spodbujanje le-te v podjetjih. Ker je ustvarjalnost nedvoumno povezana z inovativnostjo, saj te brez nje ni, smo za lažje razumevanje opredelili tudi njo. K teoretičnim izhodiščem smo dodali še definiranje ustvarjalne organizacije, katere temelja sta ravno ustvarjalnost in inovativnost. V naslednjem poglavju smo ugotavljali, kakšen pomen ima ustvarjalnost za podjetje. Na podlagi tega poglavja smo lahko pričeli sklepati, ali je ustvarjalnost smiselno spodbujati. To nam je odprlo naslednje poglavje, v katerem smo iskali in raziskovali klasične tehnike in metode spodbujanja ustvarjalnosti. Dotaknili smo se individualnih in skupinskih tehnik ter metod. Pri iskanju najprimernejših primerov iz prakse smo se podali onstran luže, natančneje v Silicijevo dolino. Analizirali smo različna podjetja, ki slovijo po premikanju mej mogočega, tako v tehničnem kakor tudi v ustvarjalnem smislu. Izrisal se nam je vzorec, na podlagi katerega smo spoznali, da sta skrb in vlaganje v človekovo psihološko dobro počutje ključni za sproščanje ustvarjalnih potencialov pri zaposlenih. Ustvarjalnost v poslovnem svetu je način razmišljanja, ki inspirira, izziva in pomaga ljudem poiskati inovativne rešitve ter iz problemov ustvariti priložnosti. Ustvarjalnost je glavni razlog, zakaj nas nekatera podjetja navdušujejo z novimi in osupljivimi idejami, medtem ko druga le sledijo že uhojeni poti. Ustvarjalnost je vir inovativnosti in inspiracije, zaradi česar bi morala biti v vseh podjetjih med največjimi prioritetami.
Keywords: ustvarjalnost, inovativnost, ustvarjalni posameznik, ustvarjalna organizacija, pomen ustvarjalnosti, tehnike in metode spodbujanja ustvarjalnosti.
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (1,40 MB)

Abstract: Razvijanje ustvarjalnosti predstavlja enega izmed temeljnih ciljev sodobnega šolskega sistema in je ključno pri oblikovanju naprednega izobraževalnega okolja. Čeprav je spodbujanje ustvarjalnosti pomembno na vseh področjih izobraževanja, ima poučevanje likovne umetnosti za razvoj ustvarjalnih sposobnosti velik potencial in dobre predispozicije. V kontekstu pozitivnega vpliva na spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti prepoznavamo izjemno vrednost sodobne likovne umetnosti, ne zgolj v smislu razvijanja likovne ustvarjalnosti, temveč tudi kot orodje za spodbujanje kritičnega mišljenja, zmožnosti oblikovanja stališč ter generiranje novih, inovativnih idej na različnih področjih življenja. Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev ustvarjalnosti tako splošno kot v kontekstu likovne umetnosti in izpostavlja značilnosti dejavnikov likovnoustvarjalnega in likovnooblikovnega razvoja. Obravnava značilnosti sodobne likovne umetnosti, posebnosti in načine implementacije sodobnih likovnih del in praks v vzgojno-izobraževalno delo ter vpliv sodobne likovne umetnosti na mladostnika. S sintezo literature s področja splošne didaktike in didaktike likovne umetnosti opredeljuje organizacijske in vsebinske didaktične možnosti pri pouku likovne umetnosti v osnovni šoli, izpostavlja vrednost didaktične komunikacije, odnosa med učiteljem in učencem ter problemsko zasnovanega pouka likovne umetnosti. Teoretična izhodišča predstavljajo temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki je sestavljen iz treh raziskovalnih sklopov. V prvem raziskovalnem sklopu smo analizirali mnenja in stališča učiteljev likovne umetnosti v slovenskih osnovnih šolah z vidika poznavanja sodobnih likovnih praks, vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk in zaznanega odnosa učencev do obravnavanih vsebin. V drugem raziskovalnem sklopu smo v skladu z veljavnim učnim načrtom za pouk likovne umetnosti oblikovali eksperimentalni program dela Program implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli. Program dela smo v obliki pedagoškega eksperimenta izvedli v treh eksperimentalnih skupinah osmošolcev v obdobju petnajstih tednov. Želeli smo doseči napredek v likovni ustvarjalnosti učencev, razvijati njihovo kritično mišljenje in spodbujati pozitiven odnos učencev do sodobne likovne umetnosti. V tretjem raziskovalnem sklopu smo na osnovi likovnega testa, ki je bil izveden pred in po izvedbi Programa implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli, izvedli analizo pridobljenih podatkov, s katero smo preverili učinkovitost oblikovanega programa. Ugotovili smo, da ima eksperimentalni program dela večji učinek na razvoj likovnoustvarjalnih in likovnooblikovnih sposobnosti učencev kot poučevanje na tradicionalen način. Doktorska disertacija predstavlja pomemben znanstveni prispevek, ki izhaja iz številnih spoznanj iz vseh faz raziskave. Gre za prvo obširnejšo raziskavo likovne ustvarjalnosti med osmošolci v slovenskem prostoru z uporabo mešanih metod raziskovanja. Raziskava se osredotoča na vključevanje sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti v osmem razredu osnovne šole in njeno vlogo pri spodbujanju ustvarjalnosti med učenci. Koncept načrtovanja in izvajanja pouka je razvit na osnovi analize mnenj in stališč učiteljev likovne umetnosti, veljavnih kurikularnih dokumentov in sklopov didaktičnih odločitev ter vključuje umetniške koncepte nekaterih sodobnih likovnih umetnikov. Doktorska disertacija s svojo metodološko osnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju ustvarjalnosti na področju likovne umetnosti in ponuja dodatna spoznanja o pomenu vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti.
Keywords: osnovna šola, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk likovne umetnosti/pouk likovne vzgoje, didaktika likovne umetnosti/didaktika likovne vzgoje, likovne sposobnosti/likovna ustvarjalnost, sodobna likovna umetnost
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 42
Full text (12,04 MB)

Abstract: Nadarjeni učenci pri tehniki in tehnologiji potrebujejo dejavnosti, ki jim omogočajo razvijanje tehnične ustvarjalnosti in kreativnosti. Nadarjenost obravnavamo kot lastnost, ki jo učenec ima, ustvarjalnost in kreativnost pa kot dejavnost, skozi katero se nadarjenost izkazuje. V prvem delu naloge smo s testiranjem ugotavljali raven ustvarjalnosti in kreativnosti ter nadarjenosti na tehničnem področju in povezavo med njima. V raziskavo so bili vključeni učenci, ki imajo na urniku predmet tehnika in tehnologija ter tisti, ki obiskujejo neobvezni izbirni predmet tehnika. Učence smo testirali z modeliranim testom tehnične ustvarjalnosti in kreativnosti, ki smo ga sestavili s pomočjo Torranceovega testa ustvarjalnega mišljenja in z modeliranim testom tehnične nadarjenosti. V drugem delu smo ugotavljali raven ustvarjalnosti in kreativnosti z izdelavo izdelka oziroma modela. Zaradi zahtevnosti postopka in zagotovitve veljavnosti, zanesljivosti in objektivnosti smo vključili učence 4., 6. in 7. razreda. Ugotovili smo, da obstaja povezanost med tehnično nadarjenostjo ter tehnično ustvarjalnostjo in kreativnostjo. Odvisna je od spola, zaključne ocene in starosti. Dekleta so izkazala večjo tehniško ustvarjalnost in kreativnost, fantje pa večjo tehniško nadarjenost. Višji kot sta bili zaključna ocena in starost učencev, višja je bila tudi stopnja tehnične nadarjenosti ter tehnične ustvarjalnosti in kreativnosti. Prav tako smo ugotovili, da so učenci izkazali manjšo ustvarjalnost in kreativnost pri izdelavi izdelka kot pri testiranju.
Keywords: osnovnošolsko izobraževanje, tehnična nadarjenost, tehnična ustvarjalnost in kreativnost, tehnika in tehnologija
Published in DKUM: 19.06.2024; Views: 178; Downloads: 47
Full text (1,91 MB)

Abstract: V diplomskem delu Učinek poslušanja literarnih besedil na otrokovo ustvarjalno pripovedovanje smo raziskovali, kakšen vpliv ima prebiranje literarnih del na otrokovo besedišče in ustvarjalno pripovedovanje v obdobju šestih mesecev oz. petnajstih srečanj. V teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na mišljenje in govor, zgodnji govorni razvoj in kasnejši govorni razvoj. Opredelili smo pripovedovanje, rabo stavkov, besedni zaklad otrok, rabo slovnice in kakšna sta otroška domišljija ter ustvarjalnost. Podrobneje smo opredelili, kakšna je vloga odraslega, kako na otroka vpliva književna didaktika in kako lahko odrasla oseba spodbuja otrokovo domišljijo ter ustvarjalnost. V empiričnem delu smo interpretirali ter prikazali rezultate pridobljene raziskave oz. rezultate dveh preverjanj. Izpeljali smo dva preverjanja, in sicer začetno in končno, medtem pa smo načrtovali 15 dejavnosti, ki pokrivajo vsa področja kurikula. Otrokom smo v teh 15 srečanjih načrtno prebirali najrazličnejša izbrana literarna dela in izvajali dejavnosti, ki spodbujajo govor. V tem obdobju smo opazili ogromen napredek pri otrocih. Povečala sta se besedni zaklad in raba elementov ustvarjalnega pripovedovanja.
Keywords: govorjenje, pripovedovanje, ustvarjalnost, domišljija, vloga odraslega
Published in DKUM: 26.03.2024; Views: 271; Downloads: 66
Full text (2,06 MB)

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Uporaba različnih metod dela z lutkami v vrtcu zajema teoretični in praktični del, v katerem so preizkušene metode dela z lutko v vrtcu. V teoretičnem delu smo najprej predstavili različne teorije in vrste lutk. Osredotočili smo se tudi na metode dela z lutko, vpliv lutke na razvoj otroka in kaj početi z lutko v vrtcu, oziroma zakaj je njena uporaba pomembna. Sledijo tri poglavja, kjer predstavimo namen in cilje diplomske naloge ter metodologijo, kateri sledi praktični del. V praktičnem delu smo s pomočjo priprav preizkusili metode dela z lutko. Rdeča nit je bila lutka Gaja, ki je s svojimi sporočili otroke vodila skozi celotne dejavnosti diplomske naloge. Z Gajo so tako otroci spoznali še druge tehnike lutk, njihovo izdelavo in lutkovno predstavo.
Keywords: otrok, lutka, ustvarjalnost, metode dela z lutko
Published in DKUM: 12.12.2023; Views: 550; Downloads: 97
Full text (3,50 MB)