Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Spodbujanje jezikovne ustvarjalnosti pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu podrobneje predstavili ustvarjalnost in govor ter njuna razvoja pri otroku. Govorni razvoj otroka je odvisen od duševnega in telesnega razvoja, prav tako ima pomembno vlogo okolje, ki ga v večji meri predstavljajo družina, vrstniki in delo strokovnega delavca. Govor se razvija skozi razvojne stopnje, pri katerih so med otroki velike individualne razlike. Otrok se z ustvarjalnim izražanjem sporazumeva z okoljem. Predstavili smo teoretične vsebine jezikovne ustvarjalnosti in problematiko izvajanja le-te v vzgojno-izobraževalnih institucijah. V empiričnem delu smo raziskali, v kolikšni meri je mogoče spodbuditi jezikovno ustvarjalnost v obdobju 3 mesecev. Tako smo preverjali napredek kontrolne in eksperimentalne skupine pri pripovedovanju zgodbe ob sličicah miši, dežnika in ježa. Z eksperimentalno skupino smo med začetnim in končnim preverjanjem izvajali vodene in načrtovane dejavnosti za razvoj jezikovne ustvarjalnosti, ki smo jih oblikovali sami. Prišli smo do ugotovitev, da so otroci eksperimentalne skupine kljub časovno kratki raziskavi hitreje napredovali v jezikovni ustvarjalnosti kot otroci kontrolne skupine. Tako smo spoznali, kako pomembna je spodbuda in vaja za razvoj otrokove jezikovne ustvarjalnosti.
Keywords: ustvarjalnost, jezik, predšolski otroci, dejavnosti, govor
Published in DKUM: 11.11.2022; Views: 194; Downloads: 49
Full text (1,16 MB)

Abstract: Maria Montessori je prepoznala, da otroci v svojem razvoju prehajajo skozi občutljiva obdobja, med katerimi so posebej dojemljivi za nova znanja. Eno izmed njih je tudi obdobje za glasbo, ki traja od drugega do šestega leta starosti. V tem času je potrebno najti čim več priložnosti za poslušanje in izvajanje glasbe. Cilj diplomskega dela je bil opazovati, zapisati in analizirati izmišljarije in zvočne slike predšolskih otrok, ki so nastale pri neusmerjenih glasbenih dejavnostih. V raziskavi, v katero smo vključili 3- do 6-letne otroke iz montessori vrtca, smo spremljali interes ob ustvarjanju v glasbi ter kvaliteto in kvantiteto glasbenega ustvarjanja. Izmišljarije in zvočne slike smo analizirali glede na način ustvarjanja v glasbi, vsebino, ritem, melodijo, uporabo inštrumentov in interes. Ugotovili smo, da otroci pri ustvarjanju besedil izhajajo iz okolja, ki jih obdaja, in trenutnega dogajanja ali pa izhajajo iz besedil, ki jih že poznajo in jih oblikujejo po svoje. Ritmične vrednosti v pesmi ter razpon melodije so odvisni od otrokovih zmožnosti, starosti ter prirojenih posebnosti. Pri ustvarjanju izkazujejo velik interes, saj izhajajo iz sebe in ustvarjajo spontano. Pri ustvarjanju zvočnih slik največkrat opazimo dvo- in trodelno mero ter pogosto spreminjanje takta. Otroci so uporabljali metalofon, zvončke in glasbene zvonce.
Keywords: ustvarjalnost, glasbena ustvarjalnost, vokalno ustvarjanje, instrumentalno ustvarjanje, pedagogika montessori
Published in DKUM: 23.09.2022; Views: 124; Downloads: 36
Full text (1,20 MB)

Abstract: Plesna vzgoja je v Kurikulumu za vrtce umeščena v področje umetnosti. Z umetnostjo se otrok izraža in komunicira, razvija svojo sposobnost ustvarjanja in domišljijo. Namen diplomske naloge je raziskati in ugotoviti, kako se otroci ustvarjalno izražajo skozi ples na različne glasbene zvrsti. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu smo predstavili ples v povezavi z improvizacijo, ustvarjalnost predšolskih otrok ter podrobneje opisali metode plesne vzgoje. Osredotočili smo se na plesno ustvarjalnost otrok prvega in drugega starostnega obdobja, saj so nas v praktičnem delu zanimale razlike, ki se bodo pojavljale pri plesnem ustvarjanju med obema starostnima skupinama. Na koncu teoretičnega dela smo izpostavili glasbo kot spodbudo za ples ter opisali zvrsti glasbe, ki smo jih uporabili v praktičnem delu naloge: klasično, ljudsko, zabavno in narodnozabavno glasbo. V praktičnem delu naloge so prikazane priprave dejavnosti, izvedba in evalvacije. V plesne dejavnosti so bili vključeni otroci 1. starostnega obdobja, stari 1–2 leti, in otroci 2. starostnega obdobja, stari 5–6 let. Ugotovili smo, da so bile med starostnima skupinama pri plesni improvizaciji velike razlike predvsem v ustvarjanju gibalnih motivov in uporabi prostora. Skozi dejavnosti je bilo pri obeh skupinah otrok mogoče opaziti napredek pri uporabi plesnih elementov.
Keywords: plesna ustvarjalnost otrok, prvo starostno obdobje, drugo starostno obdobje, različne zvrsti glasbe.
Published in DKUM: 05.09.2022; Views: 194; Downloads: 27
Full text (878,40 KB)

Abstract: V magistrski nalogi proučujemo področje ustvarjalnosti, inovativnosti, trajnostnega razvoja in sreče ter raziskujemo razvoj skupnosti v srečne trajnostne skupnosti. Izpostavljamo nekatere izmed perečih aktualnih problemov ter ugotavljamo, da z obstoječim netrajnostnim načinom razvoja več ne moremo nadaljevati. Pri obvladovanju obstoječih in prihajajočih problemov izpostavljamo pomen celovitosti in v tem smislu sistemskega razmišljanja, ustvarjalnosti in inovativnosti, kar nam omogoča razvoj novih rešitev za reševanje aktualnih problemov in prehod v bolj trajnosto družbo. Osrednje vprašanje s katerim se ukvarjamo v magistrskem delu je, kako lahko trajnostni razvoj, tudi s pomočjo ustvarjalnosti in inovativnosti, pripomore k izboljšanju kakovosti življenja v skupnosti in navsezadnje – višji ravni sreče njenih prebivalcev. V skladu z opredelitvijo Združenih narodov trajnostni razvoj razumemo v njegovih treh razsežnostih – ekonomski, družbeni in okoljski, kot razvoj, ki omogoča zadovoljevanje potreb trenutne generacije, ne da bi ta ogrozil sposobnost prihodnjih generacij za zadovoljevanje njihovih potreb. Ugotavljamo, da se obstoječe razvojne strategije v lokalnih skupnostih v svojem bistvu osredotočajo predvsem na zasledovanje materialne blaginje prebivalcev, medtem ko druga področja puščajo ob strani. V magistrskem delu raziskujemo vpliv posameznih razsežnosti trajnostnega razvoja (ekonomske, družbene in okoljske) na srečo ljudi v družbi, da bi lahko ocenili potencial trajnostnega razvoja za razvoj skupnosti v srečne trajnostne skupnosti. Ugotavljamo, da je gospodarski razvoj nujen za zagotavljanje osnovne življenjske ravni, ki posamezniku omogoča zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb. Skozi kritično razpravo o ugotovitvah različnih avtorjev (predvsem Easterlina, Veenhovna, Hagertya in Ingleharta) ugotavljamo, da povezanost med ravnjo bruto domačega proizvoda in srečo prebivalcev obstaja. Tako ljudje v gospodarsko razvitih državah v povprečju poročajo o višjih ravneh sreče kot prebivalci gospodarsko manj razvitih držav. Ugotavljamo, da je povezanost med gospodarskim razvojem in srečo močnejša v gospodarsko manj razvitih kot gospodarsko razvitih družbah. Gospodarska rast ima torej izrazit vpliv na srečo predvsem v manj razvitih državah. Ko družba doseže določen prag gospodarske razvitosti, raven sreče praviloma več ni odvisna od nadaljne gospodarske rasti. Ključnega pomena postanejo drugi, nematerialni dejavniki. V tem smislu smo raziskovali vpliv dejavnikov družbenega razvoja in varstva okolja na raven sreče, o kateri poročajo ljudje v družbi. Na področju družbenega razvoja ugotavljamo, da obstaja jasna povezanost med močjo socialne države, kakovostjo političnega sistema, svobodo odločanja o lastnem življenju, zaupanjem med ljudmi in povezanostjo v družbi, a hkrati obstoja povezanosti med zmanjševanjem družbene neenakosti in srečo ni moč potrditi. Potrdili smo povezanost med kazalci varstva okolja in ravnjo sreče ljudi. Ugotavljamo, da bi bilo v tem smislu na področju razvoja skupnosti smiselno poleg gospodarskega razvoja večji poudarek nameniti družbenemu razvoju in varstvu okolja, kar bi omogočilo bolj celovit razvoj skupnosti v skladu s trajnostnim razvojem. A ne le to. Kot smo ugotovili, bi to lahko pomembno vplivalo tudi na raven sreče ljudi v skupnosti, ki bi jo lahko z ustreznimi politikami, ki v večji meri upoštevajo družbeni razvoj in varstvo okolja vsaj ohranili, če ne na dolgi rok celo dvignili.
Keywords: celovitost, inovativnost, sreča, skupnosti, trajnostni razvoj, ustvarjalnost.
Published in DKUM: 09.06.2022; Views: 368; Downloads: 112
Full text (2,87 MB)

Abstract: Skozi plesno vzgojo skušajo vzgojitelji otroke vzgajati s plesom, pri čemer je glavna naloga vzgojiteljev ustvariti pogoje, v katerih se otroška ustvarjalnost in njihova sposobnost izražanja z gibom kontinuirano nadaljuje do odraslosti. Glavni namen diplomske naloge je raziskati načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti v slovenskih vrtcih. V teoretičnem delu smo se osredotočili na ples in njegov pomen za razvoj predšolskega otroka. Opredelili smo različne vrste plesnih dejavnosti ter izpostavili teoretična izhodišča načrtovanja in izvajanja teh v vrtcu. Poudarili smo tudi vlogo vzgojitelja z vidika spodbujanja ustvarjalnosti in razvoja plesnosti pri predšolskem otroku. V empiričnem delu smo raziskali načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti v vrtcu. Pri tem nas je zanimalo, katere vrste plesnih dejavnosti se v vrtcih najpogosteje izvajajo, kako jih vzgojitelji načrtujejo ter s kakšnimi težavami se ob tem srečujejo. Zanimalo nas je prav tako čemu dajejo vzgojitelji poudarek pri izvajanju plesnih dejavnosti z otroki ter kako ocenjujejo lastno usposobljenost na področju plesne vzgoje. V raziskavo je vključenih 115 vzgojiteljev, zaposlenih v slovenskih vrtcih. Podatke, ki smo jih zbrali z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa SPSS.
Keywords: plesne dejavnosti, plesna ustvarjalnost, načrtovanje, izvajanje, vzgojitelj
Published in DKUM: 25.11.2021; Views: 555; Downloads: 146
Full text (924,56 KB)