1. KOMPETENČNI MODEL PLESNEGA PEDAGOGA V IZBRANIH KULTURNIH ORGANIZACIJAHTomaž Fendre, 2022, undergraduate thesis Abstract: Zaključno delo se osredotoča na izraženost kompetenc plesnih pedagogov, delujočih v okviru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturno dejavnost. Obravnavali smo kompetence, ki jih potrebujejo učitelji v sodobni plesni umetnosti in so potrebne za otrokov razvoj. Prikazane so teoretične osnove performativne umetnosti – ustvarjalni gib, plesni pedagog, kompetence in kompetenčni model. Predstavljena je tehnika kvantitativne raziskave z uporabo metode anketiranja, ki smo jo z deduktivno, deskriptivno, empirično in metodo analize povezali v kompetenčni model plesnega učitelja. Preizkus je obsegal manjši vzorec strokovnjakov iz plesnega področja Slovenije, kar nam daje uporabnost rezultatov. Izraženost osebnih in razvojnih kompetenc so realni kazalniki, da sodobni plesni pedagogi veliko vlagajo v celostno poučevanje.
Keywords: ustvarjalni gib, plesni pedagog, kompetence, kompetenčni model
Published in DKUM: 14.11.2022; Views: 85; Downloads: 12
 Full text (979,59 KB) |
2. Plesne urice kot obogatitvena dejavnost v Vrtcu Zarja Celje : diplomsko deloDaca Bincl, 2021, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil predstaviti plesne urice kot obogatitveno dejavnost v Vrtcu Zarja Celje. V teoretičnem delu naloge smo predstavili, kaj je ples, in izpostavili njegov pomen v predšolskem obdobju. Opredelili smo izrazni in sodobni ples, pri katerem je v ospredju predvsem otrokova ustvarjalnost. V ta namen smo raziskali tudi področje ustvarjalnega giba in improvizacije pri ustvarjanju ter ugotavljali povezavo med plesom in glasbo. V praktičnem delu smo skozi osem plesnih dejavnosti, ki smo jih izvedli s skupino 12 otrok, starih od 4 do 6 let, predstavili vzgojno delo in proces ustvarjanja in izražanja lastnega doživljanja otrok skozi gib. S praktičnim delo smo poskušali predstaviti vpliv ustvarjalnega giba – plesa – na socialni, telesni in intelektualni razvoj predšolskih otrok. Ugotovili smo, da so otroci pri vseh plesnih dejavnosti pokazali veliko mero ustvarjalnosti in domiselnosti pri iskanju različnih gibalnih rešitev in tako še dodatno obogatili svoj plesni izraz.
Keywords: ples v predšolskem obdobju, izrazni ples, sodobni ples, ustvarjalnost, improvizacija pri ustvarjanju, ustvarjalni gib, glasba
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 662; Downloads: 100
Full text (1,04 MB) |
3. Primerjava likovnih sposobnosti med učenci na razredni stopnji osnovne šoleLara Grešovnik, 2019, master's thesis Abstract: Z magistrskim delom Primerjava likovnih sposobnosti med učenci na razredni stopnji osnovne šole smo želeli preveriti razlike v likovnem razvoju med učenci 2. in učenci 5. razreda. Predvsem smo želeli ugotoviti, ali med učenci različne starosti in spola obstajajo razlike na oblikovnem ter ustvarjalnem nivoju likovnega izražanja. Naša pozornost je bila usmerjena na dejavnike oblikovnega in dejavnike ustvarjalnega razvoja. Le-te smo spremljali s testiranjem učencev. Testne risbe smo komisijsko ocenili. Rezultate smo obdelali z deskriptivno statistiko, za ugotavljanje razlik z vidika starosti in spola učencev pa smo uporabili t-test za neodvisne vzorce. Vzorec je zajemal učence 2. in 5. razredov osnovne šole, skupno 91 učencev.
Z analizo rezultatov smo ugotovili, da so učenci 5. razreda z vidika oblikovnega razvoja dosegli boljše rezultate od učencev 2. razreda, medtem ko so učenci 2. razreda z vidika ustvarjalnega razvoja dosegli boljše rezultate od učencev 5. razreda. Tako na oblikovnem kot tudi na ustvarjalnem nivoju nismo ugotovili razlik med spoloma. Dobljeni podatki predstavljajo pomemben uvid v oblikovni razvoj. Če pogledamo ustvarjalni razvoj, pa lahko rečemo, da se deloma tudi potrdi predpostavka, da so mlajši učenci bolj spontani in neobremenjeni z zunanjimi vplivi. Prav gotovo spoznanja naše raziskave lahko pomembno vplivajo na razumevanje likovnega razvoja pri učencih; tega mora učitelj razrednega pouka dodobra poznati in s svojim strokovnim pristopom tudi spodbujati in razvijati.
Keywords: razredna stopnja, likovni razvoj, oblikovni razvoj, ustvarjalni nivo, razred
Published in DKUM: 02.04.2019; Views: 882; Downloads: 124
Full text (1,12 MB) |
4. Dinamika medsebojnih odnosov in ustvarjalni proces študentov predšolske vzgoje na področju plesaPetra Časar, Ula Vukan, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Dinamika medsebojnih odnosov in ustvarjalni proces študentov predšolske vzgoje na področju plesa temelji na opravljeni raziskavi, ki je predstavljena v empiričnem delu, v teoretičnem delu pa je poudarek na teoretičnih znanjih, ki so bila v pomoč pri obdelavi raziskave. Najprej je razčlenjen program študija predšolske vzgoje in podrobno sta predstavljena predmeta Didaktika plesne vzgoje in izbirni predmet Plesna dramatizacija v vrtcu. Teoretični del zajema tudi faze ustvarjalnega procesa po Ani Maletić, prvih osem Labanovih tem, skupinsko dinamiko in študijo primera. Temeljna raziskava je sestavljena iz treh delov, in sicer dveh anket in sprotnega pisanja dnevnika. Z metodo anketiranja so bili pridobljeni rezultati glede izpolnitve pričakovanj študentov, ki so predstavljeni v grafičnih prikazih. Raziskava se je izvajala enkrat tedensko in trajala tri mesece, ko so se sprotno beležile pomembne vsebine.
Keywords: Študijski program predšolska vzgoja, skupinska dinamika, študija primera, Labanove teme, ustvarjalni proces
Published in DKUM: 08.05.2017; Views: 992; Downloads: 171
Full text (862,78 KB) |
5. Inovacijski management v športnih organizacijahVasja Gorjup, 2016, master's thesis Abstract: Ustvarjalnost in inovativnost sta nepogrešljiva termina pri obravnavi današnjih, sodobnih organizacij, ki bijejo neusmiljeno bitko za deleže na vse bolj nasičenem trgu. Organizacije, ki poleg tehnično-tehnoloških inovacij vse bolj poudarjajo inoviranje upravljavskih procesov kot netehnološke inovacije, in to z uporabo etike soodvisnosti in celovitega pristopa, so v tekmi za prevlado med konkurenti uspešnejše, zgledne pa so tiste, ki poleg tega upoštevajo še načela družbene odgovornosti. Menedžerji kot nosilci upravljavskih procesov se zavedajo kompleksnosti in izzivov v tem vseobsegajočem in prepletajočem se organizacijskem ustroju, zato je njihova ustvarjalnost, kakor tudi ustvarjalnost slehernega posameznika v organizaciji, bistvenega pomena pri premagovanju ovir in ustvarjanju sinergijskih učinkov znotraj organizacije.
Slovenske nevladne in neprofitne športne organizacije so še vedno pod vplivom starih družbenih ureditev, kjer sta prevladovali solidarnost in pridnost, inovativnost pa z veliko počasnostjo zamenjuje zakoreninjeno rutinerstvo, kar ima za posledico, da inovativnost slovenskih športnih organizacij zaostaja za primerljivimi organizacijami v ZDA in Veliki Britaniji; Evropa je tudi kasneje kot ZDA dojela pomembnost menedžmenta kot znanosti, še manj raziskan pa je menedžment nevladnih in neprofitnih športnih organizacij, zlasti glede netehnoloških inovacij. Problem slovenskih nevladnih in neprofitnih športnih organizacij je predvsem v zastareli organizacijski kulturi z nezainteresiranostjo ali celo s strahom menedžerjev pred spremembami in inoviranjem v organizaciji. Zaradi teh dejstev obstaja ogromen potencial razvoja invencijsko-inovacijsko-difuzijske dejavnosti v slovenskih športnih organizacijh iz povprečnih v odlične organizacije. To je sicer zahteven in dolgotrajen proces, a s pomočjo novega modela invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta ter z nekaterimi drugimi spoznanji iz te raziskave je možen in izvedljiv.
Predloženi novi model invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta je po mojem mnenju dobra osnova za nevladne in neprofitne športne organizacije na poti pri doseganju prvin inovativnih organizacij sodobnega sveta. Model je sestavljen iz nekaterih spoznanj globalnega modela inovativnega menedžmenta, spoznanj družbenoodgovornega modela upravljanja človeških virov, obnašanja vrhnjega menedžmenta po vzoru »vodja 5. ravni« ter kulture discipline. Model prav tako upošteva uporabo metodologije »šest klobukov razmišljanja« na sejah ter uporabo sinergije med metodologijama SREDIM/USOMID in »šest klobukov razmišljanja« pri premisleku, planiranju in odločanju o bolj kompleksnih temah. Novi model bo ustvaril takšne pogoje v organizaciji, ki bodo pritegnili tiste, ki jih organizacija najbolj potrebuje – strokovnjake, ki svoj poklic opravljajo iz strasti oziroma navdušenja ter so ponosni na svoje delo.
Keywords: Ustvarjalnost, invencija, inovacija, ustvarjalna organizacija, ustvarjalno razmišljanje, spodbujanje ustvarjalnosti, ustvarjalno sodelovanje, inovativni menedžer, ustvarjalni tim, nevladna organizacija, organizacijska kultura, neprofitna organizacija, športna organizacija, družbena odgovornost, invencijsko-inovacijsko-difuzijski menedžment, sinergija, USOMID, šest klubukov razmišljanja, športni turizem.
Published in DKUM: 12.09.2016; Views: 1277; Downloads: 201
Full text (2,45 MB) |
6. Plesni prispevek k projektu Porajajoča se pismenost v vrtcu/Razvoj zgodnje pismenosti v predšolskem obdobjuMetka Vernik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Na osnovi načrtovanega projekta Porajajoča se pismenost v vrtcu/Razvoj zgodnje pismenosti v predšolskem obdobju smo v teoretičnem delu diplomske naloge opredelili začetno opismenjevanje. V izhodiščih za plesne dejavnosti v predšolskem obdobju smo opisali gibalni in plesni razvoj predšolskega otroka ter ustvarjanje in učenje skozi gibanje. Pri načrtovanju gibalno-plesnih dejavnosti vzgojitelji upoštevajo cilje, načela, oblike in metode, zato so predstavljeni v diplomski nalogi.
Razvoj in spodbujanje ustvarjalnosti, naloge vzgojitelja in vpliv ustvarjalnega giba na otroke ter ples v povezavi z drugimi področji Kurikuluma smo opisali v poglavju Plesna vzgoja in ustvarjalni gib.
V praktičnem delu smo predstavili in opisali projektno delo, ob čemer smo poudarili plesno dramatizacijo, ki smo jo izvedli z otroki, v starosti od 4 do 5 let, v vrtcu Jadvige Golež Maribor. Zapisali smo analizo vseh dejavnosti in evalvacijo plesne dramatizacije. Dejavnosti različnih področij Kurikula so bile usmerjene v ustvarjalni gib. Predvidevamo, da se otroci s pomočjo te metode lažje opismenjujejo. Z razvijanjem komunikacijskih dejavnosti, ki smo jih povezovali z dejavnostmi z različnih področij, smo razvijali otrokove predbralne in predpisalne sposobnosti.
Keywords: plesna vzgoja, področja Kurikula, začetno opismenjevanje, ustvarjalni gib, plesna dramatizacija.
Published in DKUM: 04.05.2016; Views: 1100; Downloads: 183
Full text (3,37 MB) |
7. Spremljava likovnih postopkov pri upodabljanju človeške figureVesna Logar, 2015, master's thesis Abstract: V uvodnem poglavju magistrskega dela smo opisali in razložili pojma risanje in risba. Osredotočili smo se predvsem na otroško risbo in pri tem opisali njene razvojne stopnje. Osredotočili smo se na osnovnošolske otroke in opisali razvojne stopnje likovnega izražanja v osnovni šoli in razvojne procese pri likovnem izražanju. Opredelili smo likovno ustvarjalnost, likovno umetnost v osnovni šoli in likovno vrednotenje. V teoretičnem delu naloge smo opisali elemente, ki tvorijo risbo, ter risarska orodja in tehnike. Ker smo v empiričnem delu magistrske naloge raziskovali postopke risanje človeške figure, smo v teoretičnem delu podrobno opisali otroško risanje človeške figure in veščine risanja človeških figur. V poglavju kvantitativno pedagoško raziskovanje smo opisali postopke raziskovanja, predvsem opazovanja, spremljanja in proučevanja postopkov. V raziskavi smo izhajali iz kvantitativne in kvalitativne paradigme znanstvenega pedagoškega raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno, komparativno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja in opazovalno študijo primera, s katero smo podrobno in sistematično analizirali posameznega učenca pri risanju človeške figure. Podatke smo zbirali s pomočjo likovnih del s področja risanja v običajnih razmerah pouka. Naš namen je bil, da smo na podlagi podrobne študije likovnih del in opazovanja likovnih dejavnosti šestih otrok ugotovili razlike in podobnosti pri risanju človeške figure v različnih likovnih tehnikah. Odkrivali smo tudi razlike v likovno oblikovnih, optično tematskih in ustvarjalnih sposobnostih otrok med inicialnim in finalnim testiranjem. Ugotovili smo, da so bili učenci pri finalnem testu uspešnejši kot pri inicialnem. To se je pokazalo pri optično tematskem, oblikovnem in ustvarjalnem razvoju. Pričakovani rezultati bodo vplivali na večjo informiranost učiteljev, saj smo ugotovili, da otroci s podobnimi likovnimi in ustvarjalnimi sposobnostmi pri upodabljanju človeške figure uporabljajo podobne likovne postopke in se praviloma ne razlikujejo pri risanju v različnih likovnih tehnikah.
Keywords: oblikovni razvoj, optično tematski razvoj, ustvarjalni razvoj, risanje človeške figure.
Published in DKUM: 07.10.2015; Views: 1380; Downloads: 352
Full text (6,62 MB) |
8. IZRAŽANJE Z GIBOM PRI PREDŠOLSKIH OTOCIHAna Korošec, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Izražanje z gibom pri predšolskih otrocih, je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu je predstavljen teoretični del, kjer so opisani pojmi ustvarjalnost, ustvarjalni gib in pomembnost gibanja predšolskega otroka. Raziskali smo vlogo vzgojitelja, ki je pomembna pri vključevanju ustvarjalnega izražanja pri samem vzgojno-izobraževalnem delu. Predstavljene so tudi gibalno-plesne aktivnosti ter različne plesne spodbude, ki omogočajo vzgojiteljem lažje vključevanje ustvarjalnega giba v vzgojno-izobraževalno delo. Raziskali smo, kako lahko vključimo ustvarjalni gib v vsa kurikularna področja dejavnosti. V empiričnem delu smo raziskali nekatere značilnosti izvajanja ustvarjalnega giba v vrtcih Slovenj Gradec in Dravograd.
Cilj diplomskega dela je ugotoviti zastopanost ustvarjalnega gibanja in izražanja v vzgojno-izobraževalnem delu pri predšolskih otrocih. Zanimala nas je prisotnost oz. vključevanje ustvarjalnega giba v vsa področja dejavnosti, pogostost načrtovanja ter načrtovane dejavnosti z ustvarjalnim gibom. Rezultati, pridobljeni z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki so jih izpolnili vzgojitelji iz koroških regij, so predstavljeni opisno in tabelarično. Pridobljeni podatki so predstavljeni opisno ter tabelarično s pomočjo programa SPSS (Statistical Package fort the Social Sciences) in s programom Microsoft Excel.
Keywords: Predšolska vzgoja, ustvarjalni gib, plesno izražanje, predšolski otroci, področja dejavnosti, gibanje, vzgojitelj.
Published in DKUM: 07.10.2015; Views: 1520; Downloads: 257
Full text (891,39 KB) |
9. OD INOVATIVNE IDEJE DO URESNIČENE INOVACIJE NA PRIMERU PODJETJA KOVIS D.O.O.Sandi Savnik, 2014, master's thesis Abstract: Od inovativne ideje do uresničene inovacije na primeru podjetja Kovis d. o. o.
Znotraj ustvarjalnega okolja sta dobra ustvarjalnost kot tudi ugodna ustvarjalna klima ključni za inovativno usmerjena podjetja. Da se ustvarjalnost začne, potrebujemo ustvarjalno osebo kot tudi ustvarjalno razmišljanje ter ustvarjalni proces. Pojma se med seboj povezujeta, saj je ustvarjalnost pogoj, da se lahko začne udejanjati ugodna ustvarjalna klima. Ustvarjalni posamezniki so tisti, ki ustvarjajo ter tako prispevajo k dosegu ugodne ustvarjalne klime. Da pa bodo k temu prispevali, je potrebno motiviranje ter ustrezno nagrajevanje.
Podjetja, ki ne poznajo oziroma nimajo ustvarjalnega managementa, dolgoročno ne preživijo. Bistvo ustvarjalnega managementa je uspešen, učinkovit in inovativen manager. Le-ta lahko s svojimi prirojenimi sposobnostmi uspešno, učinkovito ter inovativno upravlja inovativno usmerjeno podjetje. Takšno podjetje ne preživi le dolgoročno, ampak tudi ustvarja ugodne finančne rezultate. Eno izmed teh inovativno usmerjenih podjetij je tudi podjetje Google.
Da podjetje želi priti do inovacije, katera mu bo dajala večji ugled kot tudi prinašala denarne prilive, potrebuje najprej inovativno idejo, iz katere se razvije invencija in šele po tej, ne tako kratki poti, lahko pride do uresničene inovacije. Velik pomen pa podjetje daje tudi celovitosti.
Ideja, ustvarjalno okolje ter inovativni predlogi so tisti dejavniki, skozi katere sem podrobneje spoznal podjetje Pipistrel, Krka d. d. ter Kovis d. o. o. Po teh podjetjih se lahko zgledujejo ne samo slovenska podjetja, ampak iz inovativnega pogleda tudi nekatera podjetja izven domovine.
V empiričnem delu magistrskega dela sem skozi predstavitev ideje A (gre za osni zavorni disk z NET-sistemom hlajenja) ter ideje B (gre za kolesni zavorni disk, tako imenovani Z-TIP diska) prišel do spoznanj, kako je podjetje Kovis d. o. o. skozi inovativni ideji doseglo pomembni inovaciji. S tema inovacijama so prišli do izboljšanih karakteristik tako osnega kot tudi kolesnega diska. Seznanil sem se z razvojnimi aktivnostmi obeh inovativnih idej. Zanimivo je bilo spoznati tudi to, kako se ideji A in B kažeta skozi realnost. Da pa podjetje Kovis d. o. o. lahko dosega uspehe, je bistvenega pomena tudi širjenje novosti tega podjetja. Tako sem skozi novost, komunikacijo, čas in družbeni sistem to pobliže spoznal.
Keywords: ustvarjalnost, ustvarjalna oseba, ustvarjalno razmišljanje, ustvarjalni proces, ustvarjalna klima, motiviranje, nagrajevanje, ustvarjalni management, (uspešen, učinkovit, inovativen manager), ideja, invencija, inovacija, celovitost, ustvarjalno okolje, inovativni predlogi, razvojne aktivnosti idej, aplikacije idej v realnosti, širjenje novosti, novost, komunikacija, čas, družbeni sistem
Published in DKUM: 24.07.2014; Views: 2099; Downloads: 553
Full text (10,58 MB) |
10. PLES IN PLESNA DRAMATIZACIJA V VRTCIH, KI JIH OBISKUJEJO HALOŠKI OTROCISimona Furman, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava količino in kvaliteto zastopanosti plesa in plesne dramatizacije v strokovnem delu vzgojiteljic, v vrtcih, ki jih obiskujejo haloški otroci. Namen naloge je bil predstaviti ples in plesno vzgojo pri vzgojnem delu v vrtcu in raziskati, kako je to zastopano pri delu vzgojiteljev v vrtcih, v katere so vključeni haloški otroci. Plesna vzgoja v povezavi z gibanjem in drugimi področji vzgoje spodbuja celosten otrokov razvoj.
V prvem delu diplomskega dela so predstavljena teoretična izhodišča za vzgojno delo na področju plesne vzgoje. Predstavljeno je, kaj je ples in kaj je plesnost, ki pomenita osnovo za plesno vzgojo v vrtcu. Poznavanje razvoja plesnosti je pomembno področje za uspešno delo vzgojiteljev na področju plesne vzgoje. Opredeljeno je tudi, kaj je ritem in kaj je improvizacija pri plesu. Predstavljeno je tudi, kakšna je povezava med glasbo in plesno vzgojo. V posebnem poglavju je predstavljeno, kaj je plesna dramatizacija.
V empiričnem delu je narejena raziskava o zastopanosti plesa in plesne dramatizacije v vrtcih, katere obiskujejo haloški otroci. raziskava je bila narejena s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje.
Raziskava je pokazala, da sta ples in plesna dramatizacija v vrtcih,ki jih obiskujejo haloški otroci, zastopana v kar zadovoljivi količini. Raziskava je pokazala, da imajo otroci in starši velik interes za to dejavnost. Težava je v tem, da je za to dejavnost potreben materialni predpogoj, katerega pa v velikih primerih primanjkuje. V velikih primerih to težavo reši iznajdljivost vzgojiteljev.
Keywords: predšolska vzgoja, plesna vzgoja, ples, plesna dramatizacija, ustvarjalni gib
Published in DKUM: 28.03.2014; Views: 1729; Downloads: 221
Full text (844,13 KB) |
