Search the digital library catalog

Abstract: Z vrstniškim ustrahovanjem se strokovnjaki spopadajo že mnogo let, sproti pa so se in se še vedno pojavljajo nove oblike tega problema. Tem je potrebno slediti in jih ustrezno obravnavati, saj je to pomemben dejavnik pri zatiranju in nadzoru ustrahovanja med vrstniki. Prav tako je pomembna ustrezna preventivna dejavnost na tem področju ter sodelovanje vpletenih institucij, ki so odgovorne za preprečevanje in zatiranje ustrahovanja. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kakšne oblike pomoči so na voljo otrokom in mladostnikom, ki so žrtve vrstniškega ustrahovanja. Poleg tega želimo izvedeti, katere oblike pomoči so najbolj učinkovite, na koga se žrtve največkrat obrnejo po pomoč in katerim institucijam manj zaupajo, zakaj sploh pride do ustrahovanja, kdo so žrtve in kdo storilci ter kako bi lahko izboljšali prakso pomoči, tako za žrtve kot tudi za storilce. Ugotavljamo, da večina žrtev pomoč najprej poišče pri osebah, s katerimi so največ v stiku in jim lahko zaupajo. Te jih nato napotijo do strokovnjakov, usposobljenih na tem področju, da jim nudijo ustrezno pomoč. To največkrat zajema individualno svetovanje in pogovor, odločijo pa se tudi za skupinske delavnice in programe, ki so primerni glede na posamezno situacijo. Različne institucije med seboj večinoma uspešno sodelujejo, a bi si tega želeli v večji meri. Pomembno je, da so osebe, ki so z otroci in mladostniki največ v stiku, pozorne na njihovo obnašanje in morebitne znake stiske. Le tako jim lahko zagotovijo ustrezno pomoč, ko jo potrebujejo in s tem razvijejo pozitiven odnos. Velik delež nasilja še vedno ostaja skrit, saj si žrtve o tem ne upajo spregovoriti. Zato se pristojne institucije trudijo, da bi otroke in mladostnike spodbudile k pogovoru o težkih situacijah, v katerih se znajdejo.
Keywords: vrstniško ustrahovanje, psihosociologija, žrtve, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.07.2023; Views: 553; Downloads: 75
Full text (711,60 KB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko vrstniškega nasilja v povezavi s šolsko klimo. Vrstniško nasilje kot pojav je v zadnjih tridesetih letih postal pereč problem v ameriških šolah in šolah v Severni Evropi. Pojav je na podlagi številnih raziskav povezan z različnimi nezaželenimi pojavi, kot so odklonskost v odrasli dobi nasilnežev, stanje depresije in nizkega učnega uspeha v nadaljevanju šolanja žrtve, nizek ugled ter slabo ime šole in podobno. Poleg številnih preventivnih programov (tudi v Sloveniji) se je kot učinkovita strategija izkazalo izboljšanje šolske klime, ki ima poleg preprečevanja nasilja v šolskem okolju tudi druge pozitivne plati, kot so: višji akademski dosežki, graditev pozitivne samodobe in osebnosti učencev ter nižji nivo stresa pri opravljanju dela zaposlenih. Teoretični uvod, kjer predstavimo dosedanje razumevanje in raziskovanje obeh pojavov, nam je služil za postavitev osnovnega raziskovalnega okvirja, postavitev hipotez ter oblikovanje zaključkov, kjer združimo teoretično in aplikativno raven dobljenih informacij. V metodološkem delu je predstavljena raziskava, v kateri smo zbirali podatke dijakov in zaposlenih iz dveh srednjih šol v obalno-kraški regiji: Gimnazije Koper in Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran. Z analizo dobljenih podatkov smo ugotovili, da je izvajanje nasilnih dejanj in viktimizacija tovrstnega nasilja odvisna od spola. Nasilje je najbolj prisotno med šolskimi odmori na šolskih hodnikih. Poleg tega smo ugotovili tudi, da je vrstniško nasilje pogostejše v poklicnih srednjih šolah kot v gimnazijah. Kot pomembni dejavniki pri zaznavanju nasilnih dejanj v šolskem okolju so se pri učencih izkazali letnik šolanja, šolski program in odnos z učitelji, pri učiteljih pa razmerje med nivojem zaznanega stresa in zmožnostjo zaznavanja nasilja.
Keywords: nasilje, vrstniško nasilje, trpinčenje, ustrahovanje, srednje šole, magistrska dela
Published in DKUM: 15.06.2017; Views: 1667; Downloads: 153
Full text (3,40 MB)

Abstract: Agresivnost je vedenjska značilnost, ki se kaže v gospodovalnosti ter nasilnih ali napadalnih besedah in dejanjih proti drugim ljudem. Na agresivnost ima med ostalimi dejavniki velik vpliv tudi čustvena inteligentnost in ena izmed komponent čustvene inteligentnosti – čustvena regulacija, ki pomeni sposobnost obvladovanja in nadzorovanja lastnega čustvenega stanja. Da lahko namreč v družbi sodelujemo z drugimi ljudmi, je potreben čustveni nadzor. S pomočjo vprašalnika o nasilju in čustveni regulaciji smo v empiričnem delu želeli ugotoviti, kako je čustvena inteligentnost (natančneje čustvena regulacija) povezana z nasilnim vedenjem v adolescenci. Ugotoviti želimo, ali so tisti, ki imajo boljše sposobnosti emocionalne regulacije, v večji ali manjši meri žrtve ali storilci agresivnega vedenja in kaj si le-ti mislijo o nasilju. Razlike želimo poiskati tudi med spoloma, v starosti in med učnim uspehom učencev. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri deležni agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Prav tako so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri storilci agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Pri primerjavi žrtev agresivnih dejanj obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in starost, ni pa statistično značilnih razlik glede na učni uspeh. Med storilci agresivnih dejanj so statistično značilne razlike glede na spol, ni pa statistično značilnih razlik glede na starost in učni uspeh.
Keywords: Nasilje, agresivnost, ustrahovanje, žrtve, storilci, adolescenti, nasilje v šoli, »bullying«, čustva, čustvena inteligentnost, čustvena regulacija.
Published in DKUM: 23.06.2016; Views: 1863; Downloads: 237
Full text (1,43 MB)

Abstract: Razvoj digitalne in mobilne tehnologije je prinesel veliko prednosti in lažjega komuniciranja, vendar ima tehnologija tudi negativne posledice, med njimi je tudi kibernetsko nasilje. To nasilje pa je največji problem pri otrocih in mladostnikih. Velikokrat se ne zavedajo kakšne nevarnosti prežijo na njih na spletu, pogosto pa se ne zavedajo niti tega, da so žrtve spletnega nasilja. V uvodnem delu te diplomske naloge smo se osredotočili na samo definicijo ter splošne elemente kibernetskega nasilja ter oblike tega nasilja. Nato smo podrobneje preučili spletno nasilje med mladostniki ter ugotovili, da mladi nadlegujejo predvsem iz dolgčasa, maščevanja, zabave in iskanju pozornosti, nekateri pa si le želijo izpasti »kul«. V nadaljevanju smo pozornost namenili stanju v Sloveniji in ugotovili, da na tem območju ni veliko raziskav na to temo, kibernetsko nasilje pa tudi ni posebej definirano v slovenski zakonodaji. Posledicam nasilja preko spleta in mobilnega telefona pa smo se posvetili v zadnjem delu teoretičnega dela, kjer smo želeli predstaviti znake, ki jih lahko zaznamo pri žrtvi kibernetskega nasilja. Velik problem je namreč tudi neodkritost spletnega trpinčenja, saj ga je težje zaznati, ker znaki pri žrtvi niso jasno vidni kot npr. pri fizičnem nasilju. Kljub temu pa ima kibernetsko nasilje lahko hude posledice, še posebej za mladostnika, ki je še v fazi ustvarjanja samopodobe in samozavesti. V drugem delu pa so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika na temo mladostnikov in kibernetskega nasilja, in sicer med učenci 8. razreda na Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin. Na vprašalnik je odgovarjalo 48 učencev.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija, internet, kibernetski prostor, kibernetsko nasilje, ustrahovanje, mladostniki, žrtve, posledice, stanje, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.10.2015; Views: 2346; Downloads: 392
Full text (736,42 KB)

Abstract: Maščevanje je eden prvotnih mehanizmov za preživetje človeške vrste. Že predniki so se zavedali, da je za preživetje potrebno sodelovanje in tako vzpostavili mehanizem, ki je kaznoval vsako vedenje, ki je sabotiralo vzajemnost. Evolucija maščevanja nas vodi od obligatornega dednega krvnega maščevanja, značilnega za plemenske kulture, v svet zakonov, v katerem je kazensko pravo legaliziralo maščevanje in ga preneslo v roke države. Tripp in Bies (2009) predstavljata dva pogleda na vire maščevanja. Prvi je pogled na vire maščevanja skozi oči menedžerjev, ki gleda predvsem na interese organizacije in njenih menedžerjev. Ta perspektiva zagovarja, da je za preprečitev tega pojava potrebno preverjati nagnjenost zaposlenih k jezi in maščevanju. Krivdo za pojav maščevanja na delovnem mestu pripisuje izključno delavcem. Drugi pa je pogled na vire maščevanja skozi oči zaposlenih. Ta pogled zagovarja tezo, da je vire oziroma vzroke za iskanje maščevanja na delovnem mestu treba iskati v različnih situacijskih dogodkih znotraj organizacij. Prispevek v svojem empiričnem delu predstavlja izvirne rezultate raziskave o maščevanju na delovnem mestu, opravljene na vzorcu 308 zaposlenih v slovenskih podjetjih. Anketiranci bi se najpogosteje na zaznano krivico odzvali spravljivo, saj je povprečna vrednost pri »spravi« najvišja (3,71). Zgolj 17,4 % anketirancev nekomu, ki jim je storil krivico na delovnem mestu, ne bi odpustilo. Najnižje vrednosti pa smo razpoznali pri združeni spremenljivki »maščevanje« (1,30). Takšnih, ki bi se vedli maščevalno zaradi zaznane krivice na delovnem mestu, je zgolj 4 %.
Keywords: organizacije, delovno mesto, zaposleni, deviantno vedenje, agresivno vedenje, ustrahovanje, nasilje, maščevanje, preprečevanje, magistrska dela
Published in DKUM: 12.05.2015; Views: 1766; Downloads: 278
Full text (1,69 MB)