Search the digital library catalog

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom: Usposobljenost vzgojiteljev za gibalne/športne dejavnosti v vrtcu smo predstavili pomembnost gibalnih dejavnosti v vrtcu, vlogo vzgojitelja in preučili kompetence vzgojitelja in razvijanje le-teh. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, smo se posvetili predvsem kompetencam vzgojitelja in gibalnim/športnim dejavnostim. V drugem, empiričnem delu, smo zajeli ugotovitve raziskave, opravljene z anketnim vprašalnikom na vzorcu 177 študentov in študentk predšolske vzgoje Pedagoške fakultete v Mariboru. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen pomen študenti, bodoči vzgojitelji, pripisujejo usposobljenosti, posameznim kompetencam vzgojitelja, usposobljenosti za načrtovanje, izvajanje, definiranje ciljev in dosežkov, načine preverjanja gibalnih sposobnosti in znanja otrok ter poznavanju področja GIBANJE v Kurikulu za vrtce. Obdelava podatkov je potekala po kvantitativni metodi, uporabili smo deskriptivno statistiko in bivariantno analizo. Rezultati obdelave so tako potrdili in ovrgli naše predpostavljene hipoteze. Ugotovili smo, da se študentom zdi zelo pomembno vzgojiteljevo izpopolnjevanje za izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu; da je zelo pomembna usposobljenost vzgojiteljev za definiranje ciljev in dosežkov otrok; da je izjemno pomembna usposobljenost vzgojiteljev za različne načine preverjanja gibalnih sposobnosti in znanj otrok; da ne obstaja statistično značilna razlika med rednimi in izrednimi študenti glede poznavanja področja GIBANJE v Kurikulu za vrtce.
Keywords: usposobljenost vzgojiteljev, vloga vzgojitelja, gibalne/športne dejavnosti, študenti predšolske vzgoje
Published in DKUM: 01.02.2021; Views: 1070; Downloads: 91
Full text (1,31 MB)

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Gibalna/športna aktivnost otrok kot sredstvo za ustvarjanje zdravega življenjskega sloga je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so s pomočjo deskriptivne metode predstavljeni pomen gibanja za otroka, vpliv gibanja na telesno in psihično zdravje ter imunski sistem, vloga družine pri ustvarjanju aktivnega življenjskega sloga otrok, pomen gibanja v naravi, pomen gibalne aktivnosti za celostni razvoj otroka, vloga vrtca v otrokovem gibalnem razvoju ter zdravstvene težave otrok in mladostnikov sodobne družbe. V empiričnem delu so prikazani rezultati in analiza anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši in vzgojitelji. Raziskovalni vzorec je zajet iz konkretne populacije in predstavlja slučajnostni vzorec strokovnih delavcev in staršev otrok v starosti 1–6 let iz različnih enot vrtcev SV Slovenije (Sveta Ana, Benedikt, Sladki Vrh in Pernica). Podatki so kvalitativno obdelani in analizirani na nivoju deskriptivne statistike s pomočjo frekvenčne distribucije in bivariatne analize ter prikazani v obliki tabel in grafov. Ugotovili smo, da starost vzgojiteljev ne vpliva na omogočanje gibalnih dejavnosti otrokom, da se količina načrtovanih dejavnosti (vsak dan) glede na stopnjo izobrazbe ne razlikuje in da starost staršev ne vpliva na mnenje o pomembnosti dejstva, da vzgajati gibalno aktivnega otroka pomeni vzgojiti gibalno aktivnega odraslega.
Keywords: gibalne dejavnosti v vrtcu in naravi, usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih dejavnosti otrok, gibanje/šport kot pomemben dejavnik zdravega načina življenja, vloga vrtca in družine v gibalnem razvoju otrok, celostni razvoj otrok.
Published in DKUM: 24.09.2013; Views: 3543; Downloads: 540
Full text (955,54 KB)

Abstract: Profesionalni razvoj vzgojiteljev mora biti naravnan k rezultatom, osredinjen naj bi bil na vzgojiteljevo vsakodnevno delo in temeljiti mora na standardih. Prepoznavanje pomena profesionalnega razvoja kot faktorja, ki prispeva k uresničevanju ciljev pri otrocih, in njegova usmerjenost na rezultate se kažeta v poznavanju tega, kakšne rezultate oz. spremembe želimo doseči pri otrocih, in v poznavanju znanja ter spretnosti, ki jih vzgojitelj uporablja, da bi jim pri tem pomagal, ter v iskanju takšnega profesionalnega učenja, ki jim bo pomagalo doseči sistemske cilje. Ugotovili smo, da začetki osebnostno-profesionalnega razvoja segajo zagotovo že v obdobje vzojiteljevega študija. Kdaj in če sploh bo kdo napredoval na višjo stopnjo, je odvisno tako od same osebnosti kot tudi od študijskih in poklicnih izkušenj ter stanja v vrtcih. Namen raziskave je torej ugotoviti, kako vzgojitelji doživljajo vstop v svoj poklic, katere so najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo, kakšno je njihovo znanje na začetku kariere, kako skrbijo za svojo profesionalno rast in kaj je tisto, kar jih najbolj skrbi na začetku poklicne poti. Vzgojiteljev poklicni razvoj je proces vseživljenjskega učenja, v katerem ima tudi izkustveno učenje pomembno vlogo. Vzgojitelj se torej uči ob prepoznavanju izzivov (ki so lahko širši, kontekstni ali ožji, povezani z določeno pedagoško akcijo) in ob zavestnem, razmišljujočem iskanju ustreznih odgovorov nanje. Življenjski izzivi lahko spodbudijo posameznikov razvoj, kolikšen pa bo, je odvisno od tega, kako se bo posameznik nanje odzval in koliko bo celostno izkušnjo osmislil in predelal.
Keywords: Profesionalni razvoj, vzgojiteljev profesionalni razvoj, poklicni razvoj, strokovna usposobljenost, nenehni profesionalni razvoj.
Published in DKUM: 23.11.2012; Views: 3688; Downloads: 665
Full text (1,04 MB)

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Možnosti za gibalne dejavnosti motorično nadarjenih otrok v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pomen gibalnih dejavnosti za celostni razvoj otroka ter motorični razvoj otroka, načrtovanje, izvajanje in vrednotenje dejavnosti v vrtcu, motorične sposobnosti, značilnosti motorično nadarjenih otrok v vrtcu ter usposobljenost vzgojiteljev za delo z motorično nadarjenimi otroki. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo ankete. V raziskovalni vzorec smo vključili neslučajnostno konkretno populacijo 252 vzgojiteljic zaposlenih v 23 javnih vrtcih. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, anketo s 5-stopenjsko lestvico stališč Likertovega tipa. Podatke smo obdelali s kvantitativno obdelavo (deskriptivna statistika, frekvenčna distribucija). Namen diplomske naloge je bil predstaviti možnosti za izvajanje gibalnih dejavnosti z motorično nadarjenimi otroki v vrtcih in kako vzgojitelji ravnajo z motorično nadarjenimi otroki. Ugotovili smo; da vzgojiteljice pri gibalnih dejavnostih prepoznajo motorično nadarjene otroke, nekatere celo že med igro v igralnici; da mlajše vzgojiteljice veliko časa posvečajo gibalnim dejavnostim motorično nadarjenih otrok v primerjavi s starejšimi vzgojiteljicami; vzgojiteljice, ki imajo daljši staž dela v vrtcu, pripravijo za motorično nadarjene otroke zahtevnejše vaje v primerjavi z vzgojiteljicami s krajšim stažem dela v vrtcu; po mnenju anketiranih vzgojiteljic motorično nadarjeni otroci ne sodelujejo radi pri gibalnih dejavnostih; vzgojiteljicam z višjo stopnjo izobrazbe delo z motorično nadarjenimi otroki ni izziv.
Keywords: celostni razvoj otroka, motorični razvoj otroka, motorične sposobnosti, motorično nadarjeni otroci v vrtcu, usposobljenost vzgojiteljev
Published in DKUM: 11.09.2012; Views: 5104; Downloads: 1456
Full text (759,09 KB)

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Analiza pogojev za izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu smo želeli ugotoviti, kakšne pogoje za izvajanje gibalnih dejavnosti imajo v vrtcu. Zanimalo nas je, kakšna je pri tem vloga vzgojiteljev in vzgojiteljic in ali je njihova usposobljenost na gibalnem področju ustrezna. Ugotavljali smo tudi, kako pogosto vzgojiteljice in vzgojitelji izvajajo gibalno/športno dejavnost v vrtcu. Z anketnim vprašalnikom smo želeli podrobneje preučiti vpliv delovnega okolja na vzgojitelja predšolskih otrok. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili cilje gibalne/športne vzgoje v vrtcu, gibalni razvoj otrok v predšolskem obdobju, pomen in vpliv gibalnih/športnih dejavnosti za celostni razvoj otroka, materialne pogoje za izvajanje gibalnih/športnih vsebin v vrtcu in usposobljenost vzgojiteljic na gibalnem področju. V empiričnem delu smo za raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 20 vzgojiteljic iz novomeškega vrtca Ciciban in enote Labod. Na podlagi razrešenega anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so v anketi večinoma sodelovale vzgojiteljice, ki imajo 20 let ali več delovne dobe. Večina vzgojiteljic ima končano dve- ali triletno višjo šolo. Večina vzgojiteljic, ki so sodelovale v anketi, dela v skupini otrok drugega starostnega obdobja. Ugotovili smo, da vzgojiteljice, ki so sodelovale v anketi za izvajanje gibalno/športne dejavnosti, večinoma uporabljajo večnamenski prostor. Vzgojiteljice so navedle, da imajo tudi travnate in asfaltne površine s primernimi igrali. Polovica vzgojiteljic je menila, da imajo nezadostno količino športnih pripomočkov in da je njihova kvaliteta slaba, druga polovica vzgojiteljic pa meni, da imajo zadostno količino športnih pripomočkov. Iz anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se večina vzgojiteljic v zadnjih dveh letih ni udeležila nobenega seminarja, povezanega z gibalnim/športnim področjem. Vzgojiteljice občasno spremljajo strokovno literaturo s področja gibanja/športa in občasno spremljajo tudi strokovne vire, ki jim pomagajo pri poklicnem delu. Vzgojiteljice so navedle, da v zadnjih dveh letih niso delale zunaj vrtca v društvih, pri zasebniku ali samostojno kot vaditelj, trener oz. inštruktor športa. Večina vzgojiteljic se občasno vključuje v različne projekte, povezane z gibalnim/športnim področjem. Vzgojiteljice pripisujejo pomembnost poznavanju družbenega pomena športa in zase menijo, da so za to tudi usposobljene. Menijo, da dobro poznajo področje gibanja v Kurikulumu za vrtce in tudi, da so usposobljene za jasno definiranje ciljev in dosežkov glede na področje gibanje v Kurikulumu za vrtce.
Keywords: prostorski in materialni pogoji, igrišče, usposobljenost vzgojiteljev, gibalne/športne dejavnosti v vrtcu
Published in DKUM: 06.09.2010; Views: 4243; Downloads: 814
Full text (1,17 MB)