Search the digital library catalog

Keywords: primerjava poslovanja, kazalniki, vinogradniška podjetja, finančna uspešnost
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1278; Downloads: 69
Link to full text

Abstract: V današnjem, spreminjajočem se in turbulentnem poslovnem okolju je ključnega pomena, da podjetja kot poslovni sistemi spremembe v poslovnem okolju in na trgu, kjer poslujejo, nenehno spremljajo in posledično pripravljajo ustrezni odziv, ki podjetju omogoča začrtano poslovanje in rast. Na ta način si poslovni sistem zagotavlja učinkovito in uspešno gospodarjenje ter želen razvoj poslovanja. V magistrski nalogi smo raziskali organizacijske spremembe kot posledice reorganizacije v velikem poslovnem sistemu ter vpliv učinkov izvedene reorganizacije na poslovanje poslovnega sistema, in sicer na primeru podjetja Telekoma Slovenije. Kot velja za večino podjetij, se tudi Telekom Slovenije srečuje z nenehnimi tržnimi in tehnološkimi spremembami v dinamičnem in konkurenčnem okolju. Zadnje desetletje so se okoliščine, v katerih deluje in posluje, še posebej temeljito spremenile. Obdobje (desetletja) stabilne rasti prihodkov, kar je bila delno posledica monopolnega položaja na številnih trgih in predvsem povpraševanja po klasičnih govornih storitvah, sta v sredini zadnjega desetletja zaznamovala trend naraščanja povpraševanja po internetnih storitvah in izrazit razmah poslovanja in delovanja konkurentov. Pojavili so se novi ponudniki storitev, ki so s ponudbo bolj ali manj uspešno sledili in pridobivali tržni delež. K temu je bistveno pripomogel tudi regulator, ki je z ukrepi za demonopolizacijo trga občutno vplival na pogoje delovanja operaterjev na trgu. Poleg tega je razvoj tehnologij in predvsem navad uporabnikov pripomogel k preusmeritvi fokusa s povsem govornih komunikacijskih storitev na širokopasovne storitve s poudarkom na internetni komunikaciji na masovnem trgu oziroma na personaliziranih storitvah z bistveno višjo uporabnostjo, kompleksnostjo in višjo dodano vrednostjo na področju storitev za poslovne uporabnike. Telekom Slovenije se je kot velik poslovi sistem moral otresti percepcije o togosti in rigidnosti, kar je dosegel z ustreznimi spremembami v svoji organiziranosti oz. organizacijski strukturi skozi leta svojega obstoja. Od leta 2004 je za Telekom Slovenije značilno intenzivnejše prilagajanje organiziranosti razmeram in dogajanjem v njegovem okolju. Zlasti zaostrovanje konkurence, zasičenost telekomunikacijskega trga ter vse večja integracija ponudnikov klasičnih in novih telekomunikacijskih storitev so bili tisti dejavniki, ki so pripeljali do strateško pomembne reorganizacije v Telekomu Slovenije, ki je imela za posledico pripojitev in konsolidacijo poslovanja hčerinske družbe Mobitel k matični družbi Telekom Slovenije julija 2011. Združitev obeh družb v enoten velik poslovni sistem naj bi prinesla številne prednosti, ki bi se navzven odražale predvsem v enotnejšem nastopu Telekoma Slovenije na trgu telekomunikacij z razširjenim naborom storitev in konvergenčnih paketov, navznoter pa v bolj prilagodljivi organizacijski strukturi ter v optimizaciji poslovnih dejavnosti in poslovnih procesov ter vseh vrst stroškov. Z raziskavo smo tako proučili vpliv izvedene reorganizacije na učinkovitost in uspešnost gospodarjenja obravnavanega velikega poslovnega sistema pred in po izvedeni reorganizaciji, na izboljšanje njegove konkurenčnosti v smislu zadržanja ali dviga tržnega deleža nosilnih storitev na trgu telekomunikacij glede na obdobje pred in po izvedeni reorganizaciji ter ne nazadnje na organizacijsko klimo v obravnavanem poslovnem sistemu. Prišli smo do zaključka, da je bil vpliv reorganizacije pozitiven, pri čemer je treba opozoriti, da bodo njeni učinki prišli dejansko do izraza v daljšem časovnem obdobju. Raziskava je namreč bila omejena na relativno kratko obdobje. Temu primerno so tudi učinki izvedene reorganizacije manj izraziti, nedvomno pa so trend obrnili v začrtano smer, predvsem v smislu učinkovitosti kot tudi glede konkurenčnosti in klime obravnavanega poslovnega sistema.
Keywords: Reorganizacija, organizacija, organizacijska struktura, organizacijska sprememba, organizacijska kultura, organizacijska klima, učinkovitost poslovanja, uspešnost poslovanja, konkurenčnost, tržni deleži.
Published in DKUM: 19.12.2013; Views: 2011; Downloads: 329
Full text (3,26 MB)

Abstract: Eden izmed ključnih razlogov za združitve in prevzeme naj bi bilo povečevanje tržne vrednosti bank (predvsem prevzemne banke), s tem pa maksimizacija premoženja delničarjev. Tako vsaj trdi teorija. Drugo vprašanje pa je, ali so te koristi tudi dejansko realizirane. Če konsolidacija omogoča realizacijo obljubljenih koristi, potem bo tržna vrednost kot rezultat združitve ali prevzema narasla. V kolikor pa vpletene banke niso sposobne realizirati predvidenih pozitivnih učinkov, lahko konsolidacija v končni fazi privede do manj rentabilnega, manj učinkovitega in manj vrednega bančnega sektorja. Avtorji pri razvrščanju motivov za prevzeme izhajajo iz podobnih predpostavk, vendar se v veliki meri razlikujejo, kateri motivi so pomembnejši za prevzem. Nobena od obstoječih teorij ni popolna in ne združuje vseh dejavnikov, ampak se posamezne teorije med seboj dopolnjujejo. Zato posameznega prevzema ni mogoče pojasniti le z eno teorijo, saj vsaka od teorij obravnava le določene motive, ki imajo skupno značilnost. Kot pa vemo, je razlogov, zakaj se podjetja povezujejo, veliko in se razlikujejo od primera do primera. Vsebinski del magistrske naloge predstavlja obširen pregled procesnih faz združevanja in prevzemov podjetjih. V teoriji smo predstavili različne, a hkrati precej podobne poglede teoretikov na razčlenjenost postopkov združevanj in prevzemov. V praktičnem delu naloge smo posebni poudarek namenili postopku primera kapitalskega vstopa slovenske banke na trg Republike Srbije. V nadaljevanju pa smo podrobneje opisali posamezne postopke in faze prevzema. Investitor (slovenska banka) je najprej dobro preučil in se seznanil z bančnim sektorjem v Republiki Srbiji, z regulativo bančnega sektorja ter možnosti kapitalskega vstopa. Da bi minimiziral tveganje naložbene aktivnosti, je investitor najprej podrobno pregledal in analiziral poslovanje ciljne banke. Da bi zagotovili uspešnost bančnega prevzema in združitve, je bilo potrebno zagotoviti dosledno izvedbo določenih procesnih faz (izbor ciljne banke in njeno ovrednotenje, zagotoviti vse zakonske predpise in normative, pogajanja in izvedba transakcije). V zadnjem delu naloge smo opisali ključno fazo. Postprevzemna integracija je ključna faza za uspeh postprevzemnega postopka ter ključ uspeha za nadaljnje poslovanje prevzete banke. S pomočjo analiz in izračunov posameznih kazalnikov smo ugotovili uspešnost poslovanja prevzete banke pred prevzemom in po prevzemu banke ter vpliv prevzete banke na prevzemnico, in hkrati pridobili odgovore na predvidene hipoteze.
Keywords: banka, kazalniki poslovanja, postprevzemna integracija, procesi in faze integracije, prevzemi in združitve, uspešnost poslovanja.
Published in DKUM: 27.09.2013; Views: 1680; Downloads: 274
Full text (1,00 MB)

Abstract: Glavni namen doktorske disertacije je raziskati, ali obstaja povezanost med uspešnostjo poslovanja podjetij in osebnimi lastnostmi oziroma profilom managerja, ki podjetje vodi. Doktorska disertacija je razdeljena na teoretični del, v katerem smo retrospektivno prikazali vrsto mnenj različnih avtorjev o tem, katere so lastnosti, vrline in odlike vladarjev, vojskovodij, vodij in managerjev, ter v nadaljevanju teoretičnega dela predstavili spremenljivke uspešnosti in osebnih lastnosti managerjev, ki smo jih testirali v empiričnem delu. Definirali smo deset neodvisnih spremenljivk za merjenje osebnih lastnosti, povezanih s slogom življenja managerja, in 13 spremenljivk za merjenje uspešnosti poslovanja podjetja, ki ga manager vodi. Postavljene hipoteze smo sprejeli ali zavrnili na podlagi enega od dveh kazalnikov uspešnosti, in sicer dobičkonosnosti kapitala ali čistega dobička na zaposlenega. V analizo smo vključili delniške družbe, ki so imele računovodske kazalce in kazalnike pozitivne, saj so nas zanimala le podjetja, ki poslujejo uspešno. V raziskavo smo vključili vse slovenske regije, saj so bila podjetja iz celotne Slovenije ter iz vseh treh oblik lastnine – zasebna, mešana in državna. Rezultati raziskave so potrdili, da obstaja povezanost med uspešnostjo podjetja in starostjo, spolom, smerjo izobrazbe ter predhodnimi delovnimi izkušnjami na vodilnih delovnih mestih managerja, ki podjetje vodi. Z analizo smo ugotovili, katera podjetja dosegajo boljše rezultate poslovanja glede na starost, spol, stan, smer izobrazbe in delovne izkušnje (na vodilnih delovnih mestih) managerja, ki podjetje vodi. Na podlagi analize pa smo ugotovili tudi razlike med podjetji, ki jih vodijo managerji, ki so kadilci oziroma nekadilci. Na podlagi podatkov iz raziskave in ugotovljenih analiz smo naredili model managerske uspešnosti.
Keywords: uspešnost poslovanja, manager, vodja, osebne lastnosti, osebni profil managerja
Published in DKUM: 30.01.2013; Views: 2062; Downloads: 411
Full text (2,61 MB)

Abstract: Analiza poslovanja je bila opravljena na dveh vinogradniških podjetjih. Namen magistrskega dela je bil preveriti in medsebojno primerjati poslovanje dveh podjetij v obdobju 2006 - 2010 s pomočjo analize bilanc in drugih finančnih kazalnikov ter s pomočjo Altmanovega modela za oceno finančne bonitete podjetja. V nalogi smo preverjali dve delovni hipotezi. Podatke smo si pridobili preko agencije Ajpes. S pomočjo primerjave smo ugotovili, da se nobeno podjetje po rezultatih poslovanja bistveno ne razlikuje ter da obe poslujeta z izgubo in imata približno enake kazalnike poslovanja.
Keywords: primerjava poslovanja, kazalniki, vinogradniška podjetja, finančna uspešnost
Published in DKUM: 29.10.2012; Views: 2225; Downloads: 178
Full text (275,49 KB)