Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu je analizirana davčna ureditev plačila za poslovno uspešnost. Gre za fakultativni del plače, ki ga določa 126. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Za davčno obravnavo ter za razumevanje plačila za poslovno uspešnost je tako relevanten tudi delovnopravni vidik. Raziskani so najpogostejši ekonomski kazalniki, ki so uporabljivi za vzpostavitev kriterijev in meril za presojo poslovne uspešnosti. Ker so kriteriji in merila za poslovno uspešnost prepuščeni pogodbenim strankam je zato še toliko bolj pomembno, da je v magistrskem delu analizirano, kaj poslovna uspešnost kot pojem sploh predstavlja. V ta namen so tudi kratko raziskane uveljavljene pravne razlage s pomočjo katerih se ugotavlja pravi pravni pomen relevantnih pravnih norm za obravnavano davčno področje magistrskega dela. V kolikor iz kriterijev in meril ne bo razvidno, da so usmerjeni v dosego poslovne uspešnosti, se tudi davčnopravno takšnega izplačila ne bo moglo davčno ugodneje obravnavati v skladu z 44. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Skladno s tem so analizirane spremembe davčno ugodnejše obravnave poslovne uspešnosti od njene vključitve v ZDoh-2 dalje. Zakonodajna sprememba področnega davčnega predpisa, ki se nanaša na drugačno obravnavo navedenega izplačila je bila uvedena z ZDoh-2R. Ugodnejša davčna obravnava plačila za poslovno uspešnost se je tako pričela uporabljati za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017. Magistrsko delo se osredotoča na plačilo za poslovno uspešnost, ki z davčnega vidika sodi med dohodke iz zaposlitve. Tako so analizirani dohodki iz zaposlitve in podrobneje predvsem dohodki iz delovnega razmerja v smislu njihove davčne obravnave. Poslovna uspešnost kot dohodek iz delovnega razmerja se pod določenimi pogoji ne vključuje v davčno osnovo za odmero dohodnine. Analiziran je tudi obračun akontacije dohodnine v zvezi s tem, ter osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost. Plačilo za poslovno uspešnost se tako poroča Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) na REK-O obrazcih, ki bodo prav tako analizirani. Pri določitvi kriterijev in meril pa je potrebno upoštevati tudi prepoved diskriminacije, kar bo prav tako raziskano v magistrskem delu
Keywords: poslovna uspešnost, pravne razlage, dohodek iz zaposlitve, dohodek iz delovnega razmerja, kriteriji in merila, delavec, davčna osnova, dohodnina, prispevki za socialno varnost, akontacija dohodnine, REK-O obrazci
Published in DKUM: 07.02.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (1,31 MB)

Abstract: Družbeno življenje ljudi, ki je prepleteno s finančnimi in gospodarskimi težavami, zagotovo prispeva h globalizaciji in množični mobilizaciji. Zaposleni v matičnih organizacijah se pri svojem delu vsak dan srečujejo z različnimi težavami, ki lahko ugodno ali negativno vplivajo na njihovo motivacijo in učinkovitost v procesu rasti. Programi usposabljanja so koristno orodje za večjo zavzetost zaposlenih, saj delavcem omogočajo pridobivanje novih kompetenc in sposobnosti. Zaposleni, ki so se udeležili izobraževanj, poročajo, da se glede na izkušnje počutijo bolj kompetentne in samozavestne glede svoje sposobnosti opravljanja poklicnih nalog. So zelo motivirani, da zadane naloge opravijo hitro in učinkovito, kar zagotovo vpliva na rast podjetja. Ogledali smo si teoretične koncepte, povezane z usposabljanjem, metodami usposabljanja, motivacijo na delovnem mestu in teorijami motivacije. V diplomskem delu bo skozi raziskovalni del prikazano, kako programi usposabljanja vplivajo na motivacijo zaposlenih. V fazi raziskovanja smo izvedli anketo, ki nam je dodatno pomagala pri iskanju odgovorov na raziskovalna vprašanja in doseganju vseh ciljev diplomskega dela. V Stopanski banki AD – Skopje smo ugotovili, da usposabljanje pozitivno vpliva na motivacijo zaposlenih. Odkrili smo tudi dejavnike, ki negativno vplivajo na motivacijo zaposlenih, kot so slabo organizirani programi usposabljanja, neprimerni delovni pogoji in občasno tehnične težave, ter dejavnike, ki pozitivno vplivajo na motivacijo, kot so podpora vodstva, uspešnost in zadovoljstvo pri opravljanju delovnih nalog, ustreznost vsebine usposabljanja in možnosti za karierno napredovanje. Razvili smo tudi predlog modela usposabljanja, ki bo pomembno vplival na povečanje motivacije za delo in razvoj zaposlenih v Stopanski banki AD – Skopje.
Keywords: usposabljanje, motivacija, uspešnost, razvoj
Published in DKUM: 21.11.2024; Views: 0; Downloads: 16
Full text (3,25 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo preučili vpliv družbenih omrežij na angažiranost sledilcev in povpraševanje po storitvah podjetja Otroške animacije Želvica. V empiričnem delu smo analizirali uspešnost različnih vrst objav na Facebooku, Instagramu in TikToku, pri čemer smo ugotovili, da so humoristične objave in tiste z interaktivno vsebino najbolj pritegnile uporabnike. Rezultati so pokazali, da je redno in dosledno objavljanje pozitivno vplivalo na zvestobo strank, vendar pa število ogledov objav ni bistveno vplivalo na povečanje povpraševanja po storitvah. Tako smo potrdili le nekatere hipoteze o učinkovitosti družbenih omrežij.
Keywords: uspešnost uporabe družbenih omrežij, angažiranost sledilcev na družbenih omrežjih, uspešnost objav na družbenih omrežjih, blagovna znamka, zvestoba strank
Published in DKUM: 08.10.2024; Views: 0; Downloads: 26
Full text (2,31 MB)

Abstract: Socialna omrežja so internetne aplikacije interaktivnega značaja, ki služijo ustvarjanju in deljenju vsebin na individualni in skupinski ravni. Platforme, kot so Facebook, Instagram, Twitter in druge omogočajo hitro izmenjavo informacij v realnem času ter so ključna za trženje izdelkov in storitev. Podjetja izkoriščajo ta orodja za promocijo izdelkov in storitev, ustvarjanje odnosov z uporabniki in krepitev zavesti o blagovni znamki. Socialna omrežja danes pripomorejo k večji poslovni uspešnosti podjetja. Prav tako pa je poslovna uspešnost podjetja povezana z delovno uspešnostjo zaposlenih, ki izhaja iz njihovih sposobnosti, izkušenj ter znanja. Zaposleni in delovno okolje igrajo ključno vlogo. Delovna uspešnost se nanaša na dejanja posameznikov, ki prispevajo k ciljem organizacije. Vpliv socialnih omrežij na delovno uspešnost posameznika je pomemben, saj te omogočajo izboljšano komunikacijo med zaposlenimi ne glede na lokacijo, spodbujajo sodelovanje in timsko delo ter omogočajo hiter dostop do informacij. Kljub koristim pa prekomerna uporaba socialnih omrežij med delovnim časom lahko zmanjša produktivnost, saj odvrača od opravljanja nalog in posledično doseganja ciljev. Neprekinjeno preverjanje omrežij lahko vodi do zamujenih rokov in slabše uspešnosti pri delu. Izvedli smo raziskavo med zaposlenimi v podjetju X. Skozi proces raziskave sta nas vodili dve hipotezi. Prva je bila: Socialna omrežja negativno vplivajo na individualno delovno uspešnost, medtem ko se je druga glasila: Zaposleni preveč časa (5 ur ali več) preživljajo na socialnih omrežjih. Na osnovi izvedene empirične raziskave smo prvo hipotezo potrdilli in drugo ovrgli. V teoretičnem delu smo proučevali delovno uspešnost zaposlenega, socialna omrežja, njihove prednosti in slabosti ter kakšen vpliv imajo na zaposlene in podjetje. Sledil je empirični del diplomske naloge, kjer so rezultati pokazali, da se zaposleni zavedajo vseh negativnih posledic, ki jih lahko prinese prekomerna uporaba socialnih omrežij, zato jih premišljeno uporabljajo ter hkrati omejijo njihov čas uporabe.
Keywords: Socialna omrežja, individualna delovna uspešnost, zaposleni, delodajalec, motivacija.
Published in DKUM: 09.09.2024; Views: 17; Downloads: 24
Full text (1,55 MB)

Abstract: Mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MMSP) imajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti in razvoju zlasti držav v razvoju in vzponu. Nedavna pandemija Covid-19 je močno prizadela sektor MMSP, kar je vplivalo na ponudbo in povpraševanje ter posledično na preživetje organizacij. Ob tem se je uspešnost sektorja MMSP dramatično zmanjšala, stranke pa niso mogle zadovoljiti svojih potreb in zahtev, kar je povzročilo ranljivost oskrbovalnih verig in manjše zadovoljstvo strank. Ob omenjenem izzivu se je naša raziskava osredotočila na izboljšanje medorganizacijskega upravljanja odnosov s strankami oziroma partnerji v MMSP z razvojem okvira, ki upravlja dejavnosti in prakse oskrbovalnih verig v organizacijah. V naši raziskavi je bila izvedena empirična študija egiptovskega sektorja MMSP z uporabo kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod. Najprej je bil za vse raziskovalne spremenljivke opravljen poglobljen sistematični pregled literature v dveh pomembnih znanstvenih bazah (Scopus in Web of Science) v skladu s smernicami PRISMA. S tem smo raziskali vzročno povezanost med raziskovalnimi spremenljivkami, na podlagi katerih je bil razvit teoretični okvir. Nato so bili na podlagi teoretičnih ugotovitev izvedeni polstrukturirani intervjuji z deležniki MMSP, da bi analizirali trenutne razmere v egiptovskem sektorju MMSP in potrdili prej razvit teoretični okvir. V ta namen smo uporabili analizo vsebine na podlagi programskih paketov NVivo, s katerimi je bil določen konceptualni okvir. Nazadnje je bil končnim potrošnikom MMSP razdeljen anketni vprašalnik, da bi s pomočjo pametnega modeliranja strukturnih enačb (PLS-SEM) raziskali vzročno povezanost med spremenljivkami raziskave. Na osnovi slednjega smo opredelili ključne spremenljivke, ki vplivajo na egiptovski sektor MMSP, in oblikovali priporočila in načrt za deležnike MMSP, da bi se ti lahko čim bolj kakovostno spopadli z dinamičnim poslovnim okoljem in zadovoljili potrebe svojih potrošnikov. Ugotovitve pričujoče raziskave so pokazale vzročno povezanost med praksami upravljanja oskrbovalne verige in cilji upravljanja odnosov s strankami (tj. zadovoljstvo in zvestoba strank) prek operativne uspešnosti MMSP, pri čemer je SEM analiza rezultirala v opredelitvi glavnih dejavnikov, ki vplivajo na egiptovski sektor MMPS. Rezultati so pokazali pozitiven statistično značilen vpliv strateškega partnerstva z dobavitelji v oskrbovalnih verigah, praks upravljanja odnosov s strankami, ravni in kakovosti izmenjave informacij ter vitkih praks upravljanja na operativno uspešnost MMSP. Prav tako so rezultati pokazali pozitiven statistično značilen vpliv strateškega partnerstva z dobavitelji, ravni izmenjave informacij, vitkih praks upravljanja oskrbovalnih verig na zadovoljstvo strank. Ob tem operativna uspešnost pomembno vpliva na zadovoljstvo strank, ki nadalje pozitivno vpliva na dolgoročno zvestobo strank. Uspešna operativna izvedba ima hkrati pomemben vpliv na odnos med partnerji v oskrbovalnih verigah (tj. strateškim partnerstvom z dobavitelji, praksami upravljanja odnosov s strankami, ravnijo izmenjave informacij, kakovostjo izmenjave informacij in vitkimi praksami) in zadovoljstvom strank. Na koncu je bil kot rezultat raziskave zainteresiranim stranem MMSP predstavljen načrt za izboljšanje njihove operativne uspešnosti in zadovoljstva strank, zlasti med pandemijami in podobnimi kriznimi situacijami.
Keywords: prakse upravljanja oskrbovalne verige, operativna uspešnost, zadovoljstvo strank, zvestoba strank, mikro, mala in srednje velika podjetja
Published in DKUM: 22.07.2024; Views: 185; Downloads: 24
Full text (9,71 MB)