Search the digital library catalog

Abstract: Namen prispevka: Avtorji v prispevku analizirajo stopnjo percepcije integritete policijskih vodij s strani njihovih podrejenih – policistov in policistk ter ugotavljajo, ali je integriteta policijskih vodij povezana s konceptom policijskega dela v skupnosti, s posebnim poudarkom na skrbi za skupnost kot ključnemu dejavniku tega sodobnega pristopa opravljanja policijskega dela. Skrb za skupnost je tudi eden od osrednjih elementov uslužnostnega tipa vodenja, zato je namen prispevka ugotoviti, kako je integriteta policijskih vodij povezana s tem konceptom vodenja. Metode: Empirična raziskava o vplivu osebnostne integritete na uslužni stil vodenja je bila opravljena v letu 2010 na reprezentativnem vzorcu 768 policistov iz vseh treh organizacijskih nivojev. Stopnjo integritete policijskih vodij so avtorji merili s pomočjo Perceived Leader Integrity Scale (Chrombach α = ,98.), skrb za skupnost pa so merili s pomočjo Servant Leadership Measure (Chrombach α = ,97). Ugotovitve: Rezultati raziskave kažejo, da percepcija integritete policijskih vodij ter njihove vodstvene in delovne izkušnje pomembno vplivajo na njihovo skrb za skupnost, v kateri delujejo, na njihovo zainteresiranost za pomoč ljudem v skupnosti, na vključevanje v aktivnosti skupnosti, kjer delujejo ter na njihovo spodbujanje zaposlenih k prostovoljnemu delu v skupnosti. Omejitve/uporabnost raziskave: Raziskava je bila opravljena na zadosti velikem in dobro strukturiranem vzorcu policistov in policistk, da lahko rezultate posplošimo na celotno populacijo. Omejitev raziskave izhaja iz metode merjenja skrbi za skupnost, saj je bila skrb za skupnost ter stopnja integritete merjena kot percepcija s strani policistov. Praktična uporabnost: Rezultati so uporabni pri strateškem načrtovanju policijske dejavnosti v Sloveniji, še posebej v okviru krepitve integritete policistov in policijskih vodij ter pri načrtovanju aktivnosti implementacije policijskega dela v skupnosti z vidika vodenja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja rezultate izvirnega raziskovanja integritete v slovenski policiji in s tem nadgrajuje dosedanja znanja s tega področja.
Keywords: policija, policijsko delo v skupnosti, integriteta, uslužno vodenje, kompetence
Published in DKUM: 30.04.2020; Views: 1172; Downloads: 93
Full text (764,74 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Vodja ni zdaleč le beseda brez pomena in funkcija, ki odpira vrata v svet − je velika odgovornost do zaposlenih, organizacije, družbe in ne nazadnje tudi do samega sebe. Vsakdo pač ne more izpolnjevati pogojev vodje, še posebej tisti, ki ne poznajo organizacije, njene strategije, zaposlenih in tisti, ki nimajo osebnih ciljev in ne cenijo ter ne zaupajo družbi in samemu sebi. Še posebno v zadnjem času je veliko govora, raziskovanj in preučevanj s področja vodenja in na podlagi tega se je razvilo mnogo stilov in metod, ki naj bi bile najboljše za vodenje. Žal pa velikokrat te značilnosti vodenja ostajajo zapisane le na papirju, držijo le za določeno okolje in mnogokrat v praksi ne obrodijo sadov. Kateri je najboljši način vodenja obsega toliko teorij, kot je avtorjev in organizacij, zato je težko slediti in voditi le po določeni metodi oziroma stilu − pogostokrat se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Še vedno pa ostajajo poštenost, odgovornost, spoštovanje, sočutnost do sočloveka in uslužnost vrline, ki naj bi bile temelj vsakega vodje in predstavljajo tudi pot do trajnega uspeha. V sedanjem času, ko je do materialnih dobrin težje priti in zaposlenega težje nagraditi, se od vodij pričakuje, da zaposlenemu izkažejo zahvalo vsak dan, tudi na drugačen (etičen) način in z uslužnim vodenjem. Vsak vodja si želi, da je med zaposlenimi in poslovnimi partnerji priljubljen, spoštovan in je vzor zaposlenim, vendar pa do tega ni kratka in preprosta pot. Zdi se, da so uslužno vodenje in uslužnost skozi čas ter materialne dobrine zbledele in poniknile, vendar prihaja ponovno obdobje, ko se bodo tudi vodje zavedali pomena uslužnosti in dali več poudarka na gradnji odnosov z zaposlenimi. Poznavanje področja uslužnega vodenja smo preverili z raziskavo v neprofitni organizaciji, in sicer je to druga raziskava s tega področja pri nas. Izvedli smo jo v redarskih službah mestnih občin v Sloveniji in na podlagi rezultatov prišli do presenetljivih zaključkov, kjer bi bilo potrebno pred katerokoli spremembo pri vodenju zaposlenih znotraj posamezne občine spremeniti že sam odnos in komunikacijo med vodji občin ter jih povezati oziroma spodbuditi k medsebojnemu sodelovanju. Prav tako sta stik in komunikacija z javnostjo oziroma obveščanje javnosti o poslovanju redarskih služb v povprečju zelo slaba in kljub temu da je javnost potrebno obveščati, se mnogokatere službe temu delu raje izognejo. Majhnost države bi morala biti pri povezovanju in zaupanju drug drugemu prednost, vendar se kaže ravno nasprotno. Že v samem vrhu, med vodji redarskih služb, bi bile potrebne korenite spremembe, utrditi pa bi bilo potrebno tudi zaupanje in odnos med vodji in zaposlenimi − s takšnim načinom bi lahko uslužno vodenje zaživelo na vseh področjih in nivojih ter s tem dalo možnost izboljšavi trenutnega stanja.
Keywords: vodenje, vodja, organizacije, zaposleni, uslužno vodenje, občinsko redarstvo, magistrska dela
Published in DKUM: 12.12.2013; Views: 1711; Downloads: 230
Full text (1,24 MB)