11. Poznavanje smernic za odvzem vzorcev hemokultur med medicinskimi sestrami na urgentnih oddelkihMark Kelc, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Hemokulture so temeljna diagnostična metoda za odkrivanje povzročiteljev sepse, zlasti na urgentnih oddelkih. Kontaminacija vzorcev krvi predstavlja velik problem, saj vodi v nepotrebne zaplete pri pacientih in veča stroške zdravstvene oskrbe. Namen diplomskega dela je proučiti na dokazih utemeljen in strokovno pravilen odvzem krvi za hemokulture ter z raziskavo ugotoviti poznavanje sodobnih smernic pravilne izvedbe tega posega med medicinskimi sestrami v kliničnem okolju.
Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo, s pregledom domače in tuje literature. V okviru empiričnega dela smo izvedli presečno opazovalno raziskavo, z metodo anketiranja. Raziskava je vključevala 64 medicinskih sester urgentnega centra ene izmed slovenskih bolnišnic.
Rezultati: Pri odvzemu krvi za hemokulture 51,6 % anketirancev uporablja sterilne rokavice in 48,4 % anketirancev nesterilne rokavice. V 87,5 % primerih je najpogosteje uporabljen antiseptik za razkuževanje pacientove kože 2 % klorheksidin. V vsako stekleničko priporočeno količino krvi 8–10 ml odvzame 43,8 % anketirancev. Velik delež (40,6 %) anketirancev meni, da nima dovolj znanja s področja odvzemov krvi za hemokulture, 85,9 % anketirancev si želi dodatnega strokovnega izobraževanja s tega področja.
Razprava in sklep: Ugotavljamo, da imajo anketirane medicinske sestre dobro znanje s področja odvzemov krvi za hemokulture, a obstajajo določene vrzeli v njihovem znanju. Predlagamo redna izobraževanja s tega področja za zaposlene medicinske sestre, saj strokovno pravilno izveden poseg pozitivno vpliva na učinkovito, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacienta.
Keywords: krvna kultura, odvzem krvi, kontaminacija, urgenca, znanje
Published in DKUM: 21.07.2021; Views: 1864; Downloads: 354
 Full text (1,89 MB) |
12. Organiziranost internistične obravnave pacienta na urgenciNataša Šporčić, 2019, master's thesis Abstract: Delitev urgence na posamezne odseke (IPP, SNMP, Nevrologija itd.) povzroča razdrobljenost in zmanjša učinkovitost urgentne obravnave pacientov. Prihaja do podvajanja pregledov, dodatnih poti, izgube podatkov. Posledica tega je velika izguba časa, predvsem pa tveganje za zdravje in življenje. V nalogi smo izdelali koncept modela internistične obravnave pacientov na urgenci in predlog novega pristopa, ki temelji na osnovi subjektivne analize in poznavanja problematike v navedenem okolju. Proučili smo tudi, ali smo z uvedbo Manchesterskega triažnega sistema (MTS) znižali čas obravnave pacientov na urgenci.
Izdelali smo podroben opis in analizo procesa s pomočjo tehnik modeliranja procesa in metodologije ARIS. Identificirali smo ponovljive procese (pet predlogov), ki so zaradi podvajanj podvrženi prenovi. Za analizo kvantitativnih podatkov smo uporabili SPSS 24 in T-test ene spremenljivke ter s pomočjo inferenčne statistične metode izračunali odstopanja od mejnih vrednosti časovne obravnave po posameznih triažnih kategorijah v analiziranem obdobju.
Ugotovili smo mnogo podvajanj v procesu, ki podaljšajo čas obravnave. Pokazale so se kritične točke sistema, ki so bile podvržene prenovi. Analiza dokumentacije za obdobje od 1.1. do 31.5.2017 in enako obdobje leto kasneje pa je pokazala, da je kljub uvedbi MTS časovna obravnava pacienta na urgenci bistveno daljša, kot jo določajo normativi posamezne triažne skupine.
Na podlagi posnetka stanja in upoštevanja omejitev je treba proces internistične obravnave pacienta na urgenci preoblikovati tako, da ob njegovi implementaciji pacientu prihranimo čas, znižamo stroške in dvignemo organizacijo na višjo raven kakovosti v danem okolju. Predstavljeni predlog pri tem lahko služi kot izhodišče.
Keywords: internistična obravnava pacienta, urgenca, analiza procesa, metodologija ARIS, prenova procesa
Published in DKUM: 19.07.2019; Views: 1808; Downloads: 369
Full text (4,15 MB)
This document has many files! More... |
13. Ustreznost določanja mase pacientov z broselowim trakomTamara Balant, 2019, master's thesis Abstract: Izhodišča, namen: V pediatrični nujni medicinski pomoči je telesna masa otrok eden izmed ključnih elementov za učinkovito zdravljenje, saj so odmerki zdravil, velikost pripomočkov in izbor medicinsko tehnične opreme izračunani po telesni masi otroka. V kolikor med intervencijo ni možnosti dobiti podatka o telesni masi otroka, zdravstveni delavci uporabijo pripomočke kot je Broselow trak. V naši raziskavi želimo preveriti ali Broselow trak pravilno kategorizira otroke, ki so zajeti v raziskavo, glede na telesno višino in maso.
Raziskovalna metodologija in metode: V retrospektivno raziskavo smo vključili 150 otrok, starih 5 let, izpisali smo podatke o spolu, telesni višini in masi od rojstva ter do dopolnjenih 5 let, nato pa smo jih primerjali s podatki iz Broselowega traku 2007 (Edition B). Vse podatke smo pretvorili v barvne kategorije Broselowega traku, ter tako ugotavljali, ali po telesni dolžini spadajo v pravilno kategorijo.
Rezultati: Broselow trak je v povprečju pravilno kategoriziral 74 % otrok (n = 942). Najbolje ocenjena je bila siva skupina (3‒5kg) s kar 91,9 % (n = 308) pravilno kategoriziranimi otroci, najslabše ocenjena pa je bila vijolična skupina (10‒11 kg) z 58,63 % (n = 146) pravilno kategoriziranimi otroci.
Zaključek: Broselow trak je preprost in relativno natančen pripomoček za oceno telesne mase otrok v pediatrični nujni medicinski pomoči. V raziskavi se je izkazal za prepričljivo orodje za določanje telesne mase otrok.
Keywords: nujna medicinska pomoč, urgentna medicina otrok, pediatrična urgenca, določanje telesne mase, računanje indeksa telesne mase.
Published in DKUM: 26.06.2019; Views: 1361; Downloads: 105
Full text (1,24 MB) |
14. Analiza obravnav bolnikov v pediatričnem Urgentnem centru Splošne bolnišnice CeljeMateja Rehar Cokan, 2019, master's thesis Abstract: Izhodišča: Urgentni centri v Sloveniji so v novi razporeditvi že oblikovani, tako da bodo vsaj v popoldanskem in nočnem času sposobni oskrbeti nujne otroške primere, zato lahko Urgentni center Celje izpostavimo kot primer dobre prakse, saj je kot edini v Sloveniji z njegovim odprtjem poskrbel tudi za 24-urno neprekinjeno nujno medicinsko pomoč otrokom.
Raziskovalna metodologija in metode: Po vnaprej načrtovanem vzorcu smo ugotavljali številčno strukturo bolnikov glede na čas prihoda, razlog za obisk Pediatričnega urgentnega centra, način prihoda v ambulanto pediatrične nujne medicinske pomoči ter končno obravnavo bolnikov in njihovo triažno kategorijo po Menchestreskem triažnem sistemu.
Rezultati: Raziskava nam pove, da je bilo v mesecu aprilu 2018 77,6 % nenujnih in le 22,4 % nujnih obravnav. Od tega jih je bilo v modri triažni kategoriji 2,8 %, 74,8 % v zeleni, 17,0 % v rumeni, 4,8 v oranžni, in najmanj, 0,6 %, v rdeči triažni kategoriji. Največ bolnikov je bilo ambulantno obravnavanih (67,8 %), 22,2 % jih je bilo sprejetih na oddelek. Najpogosteje so prihajali zaradi težav, povezanih s povišano telesno temperaturo (27,7 %,), 17,2 % so jih pripeljali zaradi težav s prebavili, 14,2 % zaradi težav z dihanjem. Z napotnico je bilo obravnavanih 38,2 % bolnikov, večina jih je v ambulanto prišla brez napotnice (58,2 %), 3,6 % jih je bilo pripeljanih urgentno z reševalnim vozilom.
Diskusija in zaključek: Pediatrični urgentni center je enovit dokaz, da je integracija otroka v sistem nujne medicinske pomoči nujna. Nedopustne so obravnave, kjer so oddelki, ki obravnavajo otroke, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč, dislocirani od ostalih urgentnih oddelkov v bolnišnici, saj je tam bistveno večja možnost preiskav na enem mestu s konzultacijo specialistov drugih strok.
Keywords: pediatrija, urgenca, pediatrična urgenca, obravnava bolnika, nujna medicinska pomoč, triaža, Manchesterski triažni sistem
Published in DKUM: 06.03.2019; Views: 4098; Downloads: 271
Full text (1,44 MB) |
15. Predbolnišnična oskrba pacientov s poškodbo hrbtenjačeGregor Farič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Teoretično izhodišče: poškodbe hrbtenice predstavljajo 1-2 % vseh poškodb. Pri približno 20 % od teh je prisotna tudi poškodba hrbtenjače. Najpogostejši mehanizmi poškodb so prometne nesreče, padci ter športne in rekreativne aktivnosti. Sposobnost zdravstvenega osebja, da na terenu prepozna poškodbo hrbtenjače igra pomembno vlogo pri pravilni triaži, oskrbi in izidu pacientovega stanja. Namen zaključnega dela je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o najbolj ogroženem delu populacije in predbolnišnični oskrbi poškodb hrbtenjače.
Raziskovalne metode: za sistematični pregled literature smo uporabili podatkovne baze Pub Med, Science Direct, CINAHL in Web Of Science. Iskanje smo izvedli z uporabo Boolovih operaterjev AND in OR ter z naslednjimi ključnimi besedami: prehospital, spinal cord injury, patient in njihovimi sopomenkami. V analizo smo vključili vse vire objavljene med januarjem 2000 in decembrom 2017. V končno analizo je od 837 zadetkov bilo vključenih 10 virov.
Rezultati: pri podrobni analizi virov sta bili oblikovani 2 glavni temi, ki opisujeta poškodbo hrbtenjače in predbolnišnično oskrbo, 5 podtem sekundarnega nivoja ter 12 tem primarnega nivoja.
Diskusija in zaključek: najpogostejši ugotovljeni mehanizmi poškodb so bili prometne nesreče, padci ter šport in rekreativne dejavnosti. Več poškodovancev je bilo moških, pri prometnih nesrečah so najbolj ogroženi mlajši moški, pri padcih pa ženske in starejši. Cilji predbolnišnične obravnave poškodb hrbtenjače so zmanjšanje možnosti morebitnih zapletov, zmanjšanje nevrološkega deficita in dodatnih poškodb, pravilna ocena in prepoznava poškodbe, ustrezna imobilizacija poškodovanca ter čim hitrejši in varen transport in predaja poškodovanca v ustrezno zdravstveno ustanovo.
Keywords: urgenca, reševalci, travma, ogroženost, predbolnišnično okolje
Published in DKUM: 14.01.2019; Views: 1493; Downloads: 207
Full text (503,15 KB) |
16. Zaznani simptomi pri pacientih z miokardnim infarktom v urgentni ambulantiRok Perkič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Teoretično izhodišče: obolenje srca in ožilja predstavlja velik javno-zdravstveni problem. Akutni miokardni infarkt, ki spada pod akutni koronarni sindrom je eno najpogostejše obolenje in vzrok smrti v razvitih državah. Simptomi, ki se pojavijo pri pacientih z miokardnim infarktom obsegajo tako tipične kot tudi netipične simptome. Namen je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o pojavu različnih simptomov pri akutnem miokardnem infarktu.
Raziskovalne metode: za sistematičen pregled literature smo uporabili zbirke podatkov CINAHL, Medline, ScienceDirect in SAGE. Iskanje smo izvedli z naslednjimi ključnimi besedami: myocardial infarction, AMI, symptoms, signs, emergency, heart attack in njihovih sopomenk z uporabo Boolovih operaterjev AND in OR. V analizo smo vključili vse vire, objavljene od leta 2000 do junija 2018 v angleškem jeziku. Iz iskalnega nabora 2814 je bilo v končno analizo vključenih 11 virov.
Rezultati: pri analizi virov sta bili identificirani 2 glavni kategorije, ki opredeljujeta zaznane simptome in sicer: klinični simptomi in zamik iskanja pomoči ter 6 podkategorij.
Diskusija in zaključek: najpogostejši simptom ne glede na spol, vrsto obolenja ali pridružene bolezni je bolečina v prsih. Ženske so pogosteje izpostavljale utrujenost, bruhanje, slabost, prebavne motnje, bolečine v rami in zgornjih okončinah. Moški so pogosteje tožili o bolečini v zgornjem abdomnu, bolečini v levi rami, glavobolu in omotičnosti. Zamik iskanja pomoči pacientov z akutnim miokardnim infarktom je od nekaj minut do nekaj tednov. Kot vzrok za zamik navajajo pacienti samozdravljenje, promet in predhodno posvetovanje.
Keywords: bolečina v prsih, urgenca, znaki, zamik iskanja pomoči, AMI.
Published in DKUM: 27.09.2018; Views: 1227; Downloads: 321
Full text (1,14 MB) |
17. URGENCA »DUŠEVNE MOTNJE«Petra Zidarič, 2013, undergraduate thesis Abstract: Število nujnih stanj, obolenj in poškodb, ki zahtevajo in potrebujejo nujno medicinsko pomoč, je danes veliko. Duševne bolezni imajo svojo specifičnost, opredeljene so kot vedenjske ali psihološke spremembe, ki opravičujejo psihiatrično zdravljenje. Takojšnje zdravljenje prepreči napredovanje slabšanja psihičnega stanja in v skrajnih primerih hetero ali avto agresivno vedenje. Področje urgentne zdravstvene nege in zdravstvene oskrbe življenjsko ogroženega bolnika zahteva izvajalce, ki nimajo samo visoke strokovne izobrazbe, ampak tudi dodatna znanja. Njeni izvajalci/izvajalke prevzemajo vedno nove naloge, za katere morajo biti kompetentni. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno raziskovalno metodo dela. Podatke smo pridobili iz programa IRIS v zdravstvenem domu Ormož za obdobje od leta 2008 – do leta 2013. Želeli smo ugotoviti, katere so najpogostejše psihične motnje, ki zahtevajo urgenco na terenu, in za koliko se je število urgenc v obravnavanem obdobju povečalo ali zmanjšalo. Analiza podatkov je pokazala, da se je število urgenc zaradi duševnih motenj v raziskovalnem obdobju v prvih dveh letih povečevalo, zadnje leto pa je upadlo. Če pa vzamemo analizo celotnega obdobja, se je število urgenc na terenu povečevalo. Najpogostejša psihična motnja, ki se pojavlja v izvedenih urgencah zaradi psihičnih motenj, je duševna in telesna motnja zaradi uživanja alkohola. Če želimo, da bo v prihodnosti manj duševnih motenj, manj odvisnosti od alkohola in s tem povezanih urgenc na terenu, moramo dati poudarek predvsem preventivi in zdravem načinu življenja.
Keywords: urgenca, psihične motnje, zdravstvena nega, medicinska sestra, bolnik
Published in DKUM: 12.12.2013; Views: 6623; Downloads: 397
Full text (1,47 MB) |
