1. Tranzicija obveščevalne dejavnosti v obdobju hladne vojne in politična policija : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatic Mušič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Naš cilj je kar najbolje razložiti tranzicijo obveščevalne dejavnosti v času sprememb političnega režima v nekdanjih socialističnih državah, katerih temelj državne ureditve je danes demokracija. Cilj je razložiti tudi vpliv politike na delovanje obveščevalne službe v današnji Sloveniji, v ta namen pa so v nalogi razloženi osnovni pojmi, da lahko v nadaljevanju razumemo razlike v načinu delovanja obveščevalnih služb v nekoč socialistično, danes pa demokratično urejenih državah.
Obveščevalna dejavnost, kot ena izmed prvih »obrti«, je nekaj, kar se razvija v koraku z družbo in potrebami le te, zato ima vsaka sprememba na družbeni ravni velik vpliv na delo obveščevalnih služb, le te pa se morajo prilagoditi vsem spremembam v družbi. Potrebe po prilagajanju in fleksibilnosti obveščevalne dejavnosti danes nastajajo predvsem zaradi tehnološkega razvoja, ki spreminja in nadgrajuje že ustaljen način dela in ga je moč implementirati v že obstoječe aktivnosti obveščevalne službe.
Sprememba političnega režima, npr. iz socializma v demokracijo, kot bo opisano v tej nalogi pa spremeni oz. zamenja tako tistega katerega interese obveščevalna služba brani, kot tudi tistega, zoper katerega obveščevalne akcije potekajo. Spremenijo se temeljni pojmi obveščevalne službe, kar posledično dopušča vpliv t i. nove politike na delo obveščevalnih služb, ki si s političnimi manevri in kadrovanjem poizkušajo podrediti obveščevalno službo, da bi le ta delovala na podlagi osebnih političnih interesov, postavljenih pred nacionalne interese.
Padec totalitarističnih sistemov je povzročil tudi razpuščanje tajnih policij, mnogokrat imenovanih kar politična policija, katere glavni namen je bilo zagotavljanje politične moči totalitarističnih voditeljev in diktatorjev na čelu držav. Kljub temu povezave med politiko in obveščevalno dejavnostjo obstajajo še danes, dogajajo pa se tudi zlorabe varnostno obveščevalnih služb z namenom doseganja lastnih političnih ciljev vodilne politike v državi.
Keywords: obveščevalna dejavnost, politična ureditev, politična policija, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.10.2022; Views: 166; Downloads: 51
 Full text (1,58 MB) |
2. Ergonomska ureditev pisarniškega delovnega mestaStella Jaklin, 2022, undergraduate thesis Abstract: Zdravje je ena najbolj pomembnih dobrin človeka in posledično tudi podjetja. Zdravstvene težave na delovnem mestu lahko negativno vplivajo na produktivnost, zavzetost in motivacijo zaposlenih. Delo v pisarniškem okolju je izpostavljeno številnim tveganjem, ki imajo lahko dolgoročne posledice. Eden od vzorkov, zakaj lahko na delovnem mestu pride do zdrastvenih težav, je nepravilna ergonomska ureditev delovnih prostorov. Vsakodnevno sedenje, šibka osvetljenost, slaba prezračenost, pisarniška miza in stol, neprilagojena posamezniku, vse so to razlogi, zakaj prihaja do zdravstvenih težav pri pisarniških zaposlenih. V diplomskem delu smo preučevali, kaj je ergonomija, zakonodajo na področju ergonomije, zdravstvene težave, s katerimi se srečujejo pisarniški zaposleni, in kako mora izgledati ergonomsko urejena pisarna. Prav tako smo v diplomskem delu izvedli raziskavo, v kateri so sodelovali zaposleni podjetja X. Z raziskavo smo želeli izvedeti, ali zaposleni delajo na ergonomsko urejenem delovnem mestu in ali so seznanjeni s pomenom ergonomije in z njenimi vplivi na zdravje.
Keywords: ergonomija, zaposleni, zdravje, ureditev, delovni prostor
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 276; Downloads: 106
Full text (951,06 KB)
This document has many files! More... |
3. Poročanje in delo revizijskih komisij nadzornega svetaPolona Lešnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Organi v delniških družbah se delijo glede na pravni položaj na organ, ki oblikuje voljo družbe, organ vodenja in nadzorni organ. Razvila sta se dva sistema upravljanja podjetij, in sicer enotirni in dvotirni, ki se razlikujeta v tem, da se je v dvotirnem sistemu oblikoval poseben organ za nadzor, nadzorni svet. V enotirnem sistemu pa je nadzor funkcija, ki jo vrši upravni odbor.
Nadzorni svet izvršuje funkcijo nadzora v delniški družbi in je sestavljen iz najmanj treh članov, ki jih izvoli skupščina. Sestajajo se vsaj enkrat v četrtletju, za potrditev sklepa mora biti prisotna vsaj polovica članov, vsak izmed članov ima en glas. Glavna funkcija, ki jo nadzorni svet upravlja, je nadzor nad delovanjem uprave gospodarske družbe, imenovanje in odpoklic članov uprave in razreševanje nasprotujočih si interesov med upravo in delničarji. ZGD-1 omogoča nadzornemu svetu, da imenuje eno ali več komisij, ki med drugim pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta. Te komisije so lahko na primer revizijska komisija, komisija za imenovanja in komisija za prejemke. Glede na potrebe podjetja pa lahko nadzorni svet oblikuje tudi druge.
Revizijska komisija je sestavljena iz vsaj treh neodvisnih članov; vsaj eden izmed njih mora biti neodvisen strokovnjak, usposobljen za računovodstvo ali revizijo. Člani revizijske komisije spremljajo proces računovodskega poročanja, zunanje revizije računovodskih izkazov, upravljanje tveganja in sistema notranjih kontrol, notranjo revizijo in skladnost poslovanja z zakonodajo. Revizijska komisija je odgovorna nadzornemu svetu, saj opravlja delo na njegovo zahtevo. Ustanovitev revizijske komisije prispeva k izboljšanju komunikacije, povečanju objektivnosti, izboljšanju položaja revizijske stroke s pomočjo ustreznih revizijskih vprašanj in h krepitvi nadzornega sveta.
Keywords: nadzorni svet, revizijska komisija, pravna ureditev, ZGD-1.
Published in DKUM: 14.04.2022; Views: 369; Downloads: 78
Full text (1,20 MB) |
4. Ureditev logističnih površin v podjetju Maksim Hudinja, d.o.o.Tadej Bibič, 2021, bachelor thesis/paper Abstract: Podjetje Maksim Hudinja se ukvarja z oddajanjem poslovnih, skladiščnih, parkirnih in ostalih prostorov ter z izvajanjem logističnih storitev. Želijo si postati vodilno podjetje na Štajerskem oz. na severovzhodnem delu Slovenije v svoji panogi, zato si prizadevajo izboljšati ureditev logističnih površin lokacije svojega podjetja. Opravili smo posnetek stanja in ogled delovanja podjetja v različnih časovnih obdobjih, da bi s tem prišli do čim realnejše slike izvajanja posameznih aktivnosti. Posamezne dele lokacije smo podrobno opisali in predstavili, kaj se na posameznem delu izvaja. Znotraj tega smo se trudili prepoznati ozka grla, kritične točke in dejavnosti, ki ne prinašajo dodane vrednosti k storitvam podjetja. Opažene so bile problematične situacije, kot so ustavljanje na dovoznih poteh, napačna razvrščanja ob vhodu v podjetje, blokiranje površin s strani tovornih vozil, ustavljanje na površinah, ki naj bi bile ves čas proste in dostopne (požarni škropilnik (ang. sprinkler), transformatorska postaja, intervencijske površine), uničevanje asfaltnih površin zaradi ostrega obračanja težjih tovornih vozil in tudi zmeda pri čakanju na prosta raztovorna mesta oz. rampe, saj ni označenih parkirnih oz. čakalnih mest. Po kritični analizi delovanja podjetja in prepoznavi omenjenih problemov smo se osredotočili na iskanje optimalnih rešitev, ki bi omenjene situacije bodisi eliminirale bodisi omejile do te mere, da ne bi imele večjega vpliva na delovanje podjetja. V večji meri smo rešitve našli znotraj prometne ureditve, kot so označevanje transportnih poti, postavitev prometne signalizacije, načrtanje parkirnih in čakalnih mest za tovorna vozila ter parkirnih prostorov za osebna in kombinirana vozila. Z dodatno označenimi manipulacijskimi površinami ter pešpotmi pa bi le še dodatno pripomogli k ureditvi logističnih površin in obenem varnejšemu delovanju podjetja ter gibanju prisotnih.
Keywords: poslovno središče, logistične površine, skladiščne površine, transportne poti, prometna ureditev
Published in DKUM: 26.11.2021; Views: 502; Downloads: 49
Full text (4,47 MB) |
5. Davčno-Pravna ureditev kriptovalutAljaž Petrovič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Kriptovalute so popularna tema, za katero še zdaj nimamo vseh odgovorov glede na njihovo davčno-pravno ureditev tako v Sloveniji kot drugje po svetu. Pomanjkanje enotne definicije kriptovalut državam oteži umestitev kriptovalut v njihovo obstoječo zakonodajo in posledično njihovo davčno obravnavo. Države so tako prepuščene same sebi, da uspešno obdavčijo dobičke iz kriptovalut. Nekatere države se zgledujejo po drugih, naprednejših državah in tako samo prenesejo njihovo obravnavo v svojo zakonodajo. Imamo pa tudi države, ki so se lotile davčne obravnave kriptovalut na svoj način. Ena izmed teh držav je tudi Slovenija. Tako imamo v praksi različne davčno-pravne ureditve kriptovalut v državah, ki so posledično zanimive za medsebojno primerjavo. Mi smo te primerjave v delu tudi predstavili.
Keywords: kriptovalute, davčna obravnava kriptovalut, pravna ureditev kriptovalut, izboljšave davčno-pravne ureditve kriptovalut v RS.
Published in DKUM: 08.11.2021; Views: 587; Downloads: 108
Full text (670,33 KB) |
6. Pregled kriminalitete zoper okolje, prostor in naravne dobrine : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBlaž Zupančič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Onesnaževanje in uničevanje okolja predstavljata enega izmed glavnih problemov sodobne družbe, ker tovrstna dejanja škodujejo človeštvu so ta zakonsko prepovedana. Pri dejanjih obremenjevanja in uničevanja okolja pričnemo govoriti o ekološki kriminaliteti, katera obsega vsakršno dejanje ogrožanja in obremenjevanja okolja in je kot tako prepovedano s kazensko zakonodajo. Posebnost tovrstne kriminalitete predstavlja zapletenost in dolgotrajnost pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj in predstavljajo eno izmed najbolj razvijajočih in najzapletenejših vrst kriminalitete v svetu. Področje ekološke kriminalitete predstavlja polje zanimanja najrazličnejših znanstvenih ved, saj je pri razumevanju le te potrebno ohranjati multidisciplinaren, interdisciplinaren in transdisciplinaren pogled. Ekološka kriminaliteta predstavlja predmet preučevanja ekološke kriminologije, družboslovne vede, katera preučuje oblike ogrožanja okolja, okoljevarstveno zakonodajo ter okoljevarstvene ukrepe. Varovanje okolja je najuspešnejše ob zaščiti okolja s celovitimi ukrepi varovanja pri katerih največjo vlogo igra pravno varstvo okolja. V Sloveniji pravno varstvo okolja predstavljajo zakonski ter podzakonski pravni akti, med katerimi glavno vlogo igra Kazenski zakonik, v katerem so zajeta kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Zakonodajalec v Sloveniji skrb za odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje kaznivih dejanj nalaga policiji, tožilstvu, preiskovalnemu sodniku, redarstvu ter Inšpektoratu za okolje in prostor. Policija pri svojem delu odkriva, preiskuje ter evidentira kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Vsako leto slovenska policija objavi uradno statistiko evidentiranih kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine v kateri so zajete vse značilnosti tovrstnih kaznivih dejanj. Pregled uradne statistike policije za obdobje 20 let, med letoma 2001 in 2020, je pokazal da se trend evidentiranih kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine v Sloveniji povečuje, saj vsako leto evidentira vedno več tovrstnih kaznivih dejanj.
Keywords: kriminaliteta, okoljska kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, preiskovanje, policijsko delo, pravna ureditev, statistični pregledi, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.11.2021; Views: 532; Downloads: 56
Full text (680,28 KB) |
7. Ekonomskopravna analiza pravne ureditve finančnih instrumentov : magistrsko deloAna Novak, 2021, master's thesis Abstract: Finančni sistemi so pomemben element sodobnega gospodarstva. Oba omenjena pojma, finančni sistemi in gospodarstvo, predstavljata obširna področja, ki se danes hitro razvijajo. Hitri razvoj, poleg nove tehnologije in novih pojavov, prinaša tudi vse večjo globalizacijo in več vključenih subjektov. Da bi vse našteto delovalo v čim manjšem kaosu, je potrebna ustrezna regulacija. Na področju Evropske unije se regulacija izvaja s pomočjo pravnih aktov. Ti se med seboj razlikujejo po vsebini in uporabi. Z omenjenimi pravnimi akti tako vplivamo na zmanjšanje morebitnih tveganj, nesreč in zagotavljamo večjo sinhronost delovanja in odnosov. Med številnimi področji, ki jih pravni akti urejajo, so tudi finančni instrumenti in poslovanje z njimi. Finančni instrumenti so pomemben element finančnih sistemov, saj omogočajo poslovanje na finančnih trgih ter pri tem vplivajo na ekonomijo in gospodarstvo.
V magistrskem delu je obravnavano področje pravne ureditve finančnih instrumentov, pri čemer se obravnavata tako evropska kot tudi slovenska pravna ureditev. Obravnavani pravni akti tako urejajo predvsem ureditev pogojev vrednostnih papirjev, ustrezno objavljanje in razkrivanje informacij v zvezi z vrednostnimi papirji, regulacijo kriterijev za ustanovitev in delovanje finančnih institucij na območju Republike Slovenije ter slovenskih finančnih institucij izven Republike Slovenije, upravljanje in določevanje pravil poslovanja različnih finančnih trgov ter pravila delovanja Agencije za trg vrednostnih papirjev. Glede na obravnavo evropskih in slovenskih aktov, ki regulirajo področje finančnih instrumentov, smo predvidevali, da slovenski pravni akti prevzemajo vsebino evropskih pravnih aktov. Ugotovljeno je, da predvidevano velja, saj je Republika Slovenija kot država članica Evropske unije dolžna sprejemati in spoštovati evropsko pravo.
Keywords: finančni instrumenti, finančni sistemi, finančni trgi, pravna ureditev, ekonomskopravna analiza, magistrska dela
Published in DKUM: 29.09.2021; Views: 560; Downloads: 63
Full text (1006,55 KB) |
8. Notranja pravna ureditev korporativne varnosti: primer Slovenske železnice : magistrsko deloPatricija Bukovinski, 2021, master's thesis Abstract: Slovenske železnice so skupina, sestavlja iz devetih podjetij : SŽ-Tovorni promet, d. o. o., SŽ-Potniški promet, d. o. o., SŽ-Infrastruktura, d. o. o., SŽ-VIT, d. o. o., SŽ-ŽGP, d. d., SŽ-ŽIP, d. o. o., Prometni institut Ljubljana, d. o. o., SŽ-Železniška tiskarna, d. d. in Fersped, d. o. o.. Del železniške infrastrukture je uvrščen na seznam nacionalne kritične infrastrukture. Družba se mora držati ogromno zakonov, nacionalnih predpisov, svojih notranjih aktov in predpisov ter po novem tudi ukrepov NIJZ v času COVID-19. V magistrskem delu smo predstavili ene izmed pomembnejših zakonov, ki pripomorejo Slovenskim železnicam h korporativni varnosti. V magistrskem delu nas je zanimalo ali je sistem notranje pravne ureditve korporativne varnosti Slovenskih železnic pretežno usklajen z veljavnimi predpisi Republike Slovenije in ali so ukrepi ob razglasitvi epidemije novega COVID-19 virusa vplivali na izvajanje korporativne varnosti Slovenskih železnic. Tako smo preučili bistvene elemente zakonov, ki se vežejo na varnost na železnici in, ki na kakršen koli način pripomorejo k večji varnosti na železnici in železniškem območju delovanja. V nalogi smo zajeli področja delovanja, ki se vežejo na korporativno varnost. Tako smo v magistrski nalogi zajeli področje varnosti železniškega prometa, notranjega reda na železnici, informacijske varnosti, varstva osebnih podatkov, analize tveganj, notranjega nadzora, fizične in osebne varnosti, požarne varnosti, signalnih naprav, sistema varnega upravljanja, družbene odgovornosti in službe za obrambne zadeve, zaščito in varnost, ki sodeluje z ostalimi organizacijami, ki pripomorejo k še večji varnosti na železnici. Glede na drugo zastavljeno hipotezo pa smo pregledali trenutno zakonodajo, vezano na COVID-19. V magistrski nalogi smo predstavili kako so se podjetja v skupini SŽ soočala v času krize med epidemijo in kakšne posledice je le ta prinesla za podjetja.
Keywords: magistrska dela, varnost, železnica, promet, COVID-19, pravna ureditev, korporativna varnost
Published in DKUM: 07.04.2021; Views: 756; Downloads: 102
Full text (1,61 MB) |
9. Pravna ureditev bolniškega staleža in analiza podatkov med leti 2014-2018Katja Oder, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Odsotnost z delovnega mesta predstavlja pereč socio-ekonomski problem. Sodeč po statističnih podatkih velikost problema v Sloveniji z leti postopno narašča, kar občutijo tako delodajalci, zaposleni kot tudi država sama. V diplomskem smo predstavili pravno ureditev bolniškega staleža in analizirali statistične podatke o bolniški odsotnosti med letoma 2014 in 2018.
Metode: Za dosego postavljenih ciljev smo uporabili domačo in tujo relevantno literaturo. S pomočjo deskriptivne metode smo povzeli osnove pravne ureditve bolniškega staleža. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo statistične analize podatkov glede bolniške odsotnosti od leta 2014 do 2018.
Rezultati: Ugotovili smo, da so mišično-skeletna obolenja najpogostejši vzrok izgubljenih koledarskih dni z delavnega mesta. Le-ta so odsotnost iz leta 2017 v leto 2018 povečala kar za slabe pol milijona dni in so letu 2018 v relativnem merilu pogosteje pred poškodbami ter zastrupitvami izven dela za kar tretjino. V primerjavi z boleznimi prebavil so kar 6-kratno pogostejše. V sklopu analize bolniškega staleža smo ugotovili, da skozi vsa vključena leta prednjači nega družinskega člana. Kot navajajo predhodne raziskave, smo tudi mi prišli do podobnih ugotovitev glede dviga bolniškega staleža. Natančneje, se je le-ta v zadnjih petih letih dvignil za 250.000 primerov.
Razprava in sklep: Pričajoči podatki iz diplomskega dela potrjujejo že nekatere znane epidemiološke ugotovitve. Glede na trend naraščanja predlagamo uvedbo določenih preventivnih ukrepov s katerimi bi zmanjšali prevalenco mišično-skeletnih obolenj, prav tako pa optimizacijo javno-zdravstvenega sistema z namenom krajšanja čakalnih dob ter hitrejše rehabilitacije po bolezni oziroma poškodbi.
Keywords: Pravna ureditev, bolniška odsotnost, absentizem
Published in DKUM: 09.03.2021; Views: 772; Downloads: 104
Full text (343,49 KB) |
10. Postopek za ugotovitev očetovstva in vprašanje dolžnosti sodelovanja pri dokazu z izvedencem po ZNP-1Klara Živko, 2021, master's thesis Abstract: Po novem je postopek za ugotovitev očetovstva urejen v Zakonu o nepravdnem postopku in v magistrskem delu bo predstavljen postopek glede procesnih določb.
Postopek ugotovitve očetovstva se rešuje po nepravdnem postopku, saj so pravila v primerjavi s pravdnim postopkom bolj neformalna in tako prožnejša od pravil pravdnega postopka. Gre bolj za ureditev pravic, ki temeljijo na materialnih določbah s področja družinskega prava, interesi udeležencev niso vedno diametralno nasprotni in po navadi gre za oblikovanje pravnih razmerij med ljudmi, ki potem še naprej živijo skupaj. Vseeno pa je treba upoštevati procesna pravila, ki na podlagi temeljnih načel zagotavljajo varstvo človekovih pravic.
Magistrsko delo obravnava splošne in posebne določbe postopka. Splošni del zajema temeljna načela postopka, določbe o stvarni in krajevni pristojnosti, določbe glede predloga, naroka ter vsebuje določila o rednih in izrednih pravnih sredstvih in stroške postopka. V posebnem delu pa najdemo posebne določbe, ki veljajo samo za posebne postopke, urejene po Zakonu o nepravdnem postopku. Ti instituti so v magistrskem delu podrobneje obravnavani.
Pred sprejemom novega Zakona o nepravdnem postopku se je postopek za ugotovitev očetovstva reševal po pravilih pravdnega postopka, kjer je nakazana problematika glede ugotavljanja očetovstva, ko stranka ni privolila v analizo DNK. Prejšnja ureditev v tem primeru ni poznala prisilnih sredstev in je sodišče odločilo na podlagi drugih dokazov. Prav tako pravna ureditev ni poznala sodelovalne dolžnosti z izvedencem, ampak je na podlagi oviranja izvedenca pri delu sodišče odločilo, kakšen ima to pomen v pravdi.
Sedanja ureditev pa v postopku za ugotovitev očetovstva vsebuje na novo dodano določbo o dolžnosti sodelovanja z izvedencem. V magistrskem delu so predstavljene prejšnja ureditev in nove določbe, ki se nanašajo na to sodelovalno dolžnost. Za takšno rešitev pa sta ključni dve pravici. Prva se nanaša na pravico moškega ugotoviti resnico o obstoju biološkega starševstva. Druga pa se nanaša na pravico otroka, da izve svoj izvor ter s tem ugotovi, kdo je njegov oče.
Keywords: nepravdni postopek, neformalna pravila, ureditev družinskih razmerij, splošni instituti, pravdni postopek, analiza DNK, prisilna sredstva, izvedenec, sodelovalna dolžnost, pravica o obstoju biološkega starševstva, pravica otroka, da izve za svoj izvor.
Published in DKUM: 04.03.2021; Views: 1017; Downloads: 164
Full text (1,01 MB) |
