| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 93
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
KAZENSKOPRAVNA PROBLEMATIKA DAVČNEGA VRTILJAKA
Simon Križnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Davčni vrtiljak je najbolj znana sistemska utaja davka na dodano vrednost (dalje DDV), z načinom pogostih nakupov in prodaj med sodelujočimi davčni zavezanci, ki so lahko resnični ali fiktivni, en udeleženec pa se nahaja v drugi državi Skupnosti. Utaja DDV tipa vrtiljak deluje na principu zahtevkov vračila DDV, ki v verigi dobav nikoli ni bil vplačan. Je resen problem vseh držav članic EU, ki je nastal z uvedbo sistema prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala znotraj skupnostnega evropskega trga. Davčni vrtiljaki bodo obstajali tako dolgo, dokler ne bo sistematičnih sprememb zakonodaje pri ustanavljanju gospodarskih družb tipa »missing trader« in učinkovitih davčnih organov, organov pregona in eksplicitnih obsodilnih sodb zoper organizatorje davčnih vrtiljakov. Kazensko pravo ne more biti edino sredstvo v boju zoper tovrstno gospodarsko kriminaliteto. Preseganje stanja neučinkovitosti na tem področju je v državi, ki se neuspešno spopada z gospodarskim kriminalom, dolgoročno možno ob združitvi moči strok gospodarskega prava, kazenskega prava, kriminalistike, kazenskega procesnega prava in nujnega dviga zavesti oziroma gospodarske kulture.
Keywords: davčni vrtiljak, »missing trader«, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, davčna zatajitev, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča ES C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev, ukrepi za izboljšanje.
Published: 14.12.2009; Views: 2390; Downloads: 394
.pdf Full text (615,28 KB)

2.
ANALIZA POJMA KONCENTRACIJE V KONKURENČNEM PRAVU
Luka Inkret, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Avtor naloge obravnava koncept koncentracije podjetij v konkurenčnem pravu. Koncentracije podjetij so oblika integracij podjetij, ki so z vidika konkurenčnega prava zanimive predvsem zaradi negativnih učinkov na strukturo trga, zaradi česar je bil oblikovan sistem predhodnega nadzora nad koncentracijami. Temeljni predpis, ki ureja področje nadzora koncentracij, je uredba 139/2004 oziroma Uredba o nadzoru koncentracij, ki predstavlja pravno podlago za delovanje Komisije EU na področju presoje koncentracij. V diplomski nalogi obravnavamo predvsem izpolnjevanje prvega pogoja za presojo koncentracij v skladu z uredbo, in sicer da mora transakcija predstavljati koncentracijo v smislu člena 3(1) uredbe. Pravilna interpretacija tega pogoja je izjemnega pomena zaradi pravne varnosti in predvidljivosti končnih odločb, saj omogoča podjetjem udeleženim v koncentraciji, da še pred stikom s Komisijo ugotovijo ali njihove aktivnosti predstavljajo koncentracijo v smislu uredbe ali ne, od česar je odvisna tudi njihova obveznost priglasitve koncentracije. Ugotavljamo, da bi se z bolj dosledno interpretacijo pojma koncentracije, dvignila raven pravne varnosti, pri čemer se očitki nanašajo predvsem na delo Komisije, kateri lahko očitamo nedoslednost pri presoji pogojev za nastanek koncentracije v smislu uredbe.
Keywords: koncentracije podjetij, pogoji za presojo koncentracij, konkurenčno pravo EU, uredba 139/2004, pridobitev nadzora, združitve, skupni podjem
Published: 20.01.2010; Views: 2432; Downloads: 380
.pdf Full text (573,40 KB)

3.
PROST PRETOK GENSKO SPREMENJENIH ŽIVIL IN NAČELO PREVIDNOSTI
Polona Lamut, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Prost pretok gensko spremenjenih živil je v EU urejen z uredbami in direktivami. Države članice imajo zelo omejene možnosti, da bi na tem področju sprejemale drugačne nacionalne predpise. Zakonodajalec EU in Sodišče EU se trudita najti občutljivo ravnotežje med zahtevami po prostem pretoku blaga in varovanjem zdravja oz. varstvom potrošnikov. Pri sprejemanju predpisov EU je potrebno zasledovati dva cilja, in sicer prost pretok gensko spremenjenih živil in upoštevanje načela previdosti. Sodna praksa kaže, da Sodišče EU izjeme na področju prostega pretoka blaga razlaga zelo ozko in da države članice nimajo veliko možnosti, da bi te izjeme uveljavile v praksi.
Keywords: Ključne besede: gensko spremenjena živila, prost pretok blaga, načelo previdnosti, sodna praksa Sodišča EU, Direktiva 2001/18/ES, Uredba 1829/2003, Uredba 1830/2003.
Published: 19.04.2010; Views: 1916; Downloads: 191
.pdf Full text (526,56 KB)

4.
DAVČNI VRTILJAK
Sandi Vidovič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Davčna prevara, znana kot »missing trader«, je sistemsko organizirana utaja davkov. Že od leta 1992 so transakcije med državami EU obdavčene z 0 % stopnjo davka na dodano vrednost. Sistemsko organizirana prevara izkorišča sistem obdavčitve z davkom na dodano vrednost, kjer prihaja do ponavljajočih se nakupov in prodaj med poslovnimi subjekti. Tako prihaja do nezakonitega uveljavljanja odbitka vstopnega davka na dodano vrednost oziroma do neupravičenega zahtevka za vračilo davka na dodano vrednost, ki s strani »missing trader«družbe ni bil plačan.
Keywords: Ključne besede: gospodarski kriminal, davčni vrtiljak, »missing trader«, finančna kriminaliteta, davčne utaje, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba Komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča EU C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev.
Published: 03.02.2011; Views: 2904; Downloads: 446
.pdf Full text (7,75 MB)

5.
ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH (SEPA)
Darja Godler, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Enotno območje plačil v evrih (angl. Single Euro Payments Area) oz. SEPA je območje kjer se plačuje in prejema plačila v evrih znotraj Evrope. SEPA tako v prvi vrsti pomeni evroobmočje, območje držav članic Evropske unije, ki so prevzele evro kot skupno valuto, saj plačila potekajo v evrih. Plačila se izvajajo tako znotraj državnih meja kot čezmejno, pod enakimi pogoji z enakimi pravicami in obveznostmi za vse, ne glede na to kje se nahajajo. Pri oblikovanju SEPA je imela pomembno vlogo zakonodaja Evropske unije, še posebej Uredba 2560/2001. Ta gradi na integriranem trgu plačilnih storitev in učinkoviti konkurenci. Govori o tem, da ni razlikovanja med plačili v evrih, pa naj bodo ta čezmejna ali znotraj države. Uredba je močno posegla v prihodke ponudnikov plačilnih storitev v segmentu čezmejnih plačil, ob tem pa za ta plačila niso bili na voljo postopki, ki bi omogočali enako učinkovito poravnavo, kot je bila na voljo znotraj posamezne države. V letu 2002 so največje evropske banke sprejele strategijo vzpostavitve SEPA, se jasno zavezale temu cilju ter sprejele splošno strategijo za dosego ciljev SEPA. Novi plačilni instrumenti, ki jih bodo banke ponudile svojim strankam, bodo temeljili na plačilni shemi SEPA kreditnih plačil, plačilni shemi SEPA direktnih obremenitev in SEPA kartičnem okviru. Razvoj nacionalnih trgov evrskih plačil malih vrednosti je spodbudil prenovo, utrditev in preureditev prejšnjih načinov dela. Vsa plačila v evroobmočju so z uvedbo SEPA postala domača ter dosegajo takšno raven varnosti in učinkovitosti, ki je najmanj enaka prej najbolje delujočim nacionalnim plačilnim sistemom.
Keywords: SEPA, evroobmočje, Uredba 2560/2001, plačilna shema SEPA kreditna plačila, plačilna shema SEPA direktne obremenitve, SEPA kartični okvir, varnost, kakovost.
Published: 01.02.2011; Views: 1360; Downloads: 121
.pdf Full text (1,11 MB)

6.
SEPA - PREDNOSTI IN POTENCIALI
Denis Kiralj, 2010, undergraduate thesis

Abstract: SEPA (Single Euro Payment Area) oz. enotno območje plačil v evrih je območje znotraj Evrope, kjer potrošniki, podjetja in drugi gospodarski subjekti lahko izvajajo in prejemajo plačila v evrih, neodvisno ali gre za plačilni promet znotraj nacionalnih meja ali čezmejni plačilni promet, pod istimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ne glede na njihovo lokacijo. To pomeni da lahko opravljajo negotovinska plačila malih vrednosti v evrih z enega samega računa in z uporabo enega samega niza plačilnih instrumentov, tako preprosto, učinkovito in varno, kot opravljajo plačila znotraj svoje države. SEPA ima močan učinek na znižanje bančnih provizij in spremembe operativnih stroškov ponudbene in povpraševalne strani, pri čemer se lahko ti učinki precej razlikujejo glede na naklonjenost do SEPA s strani vseh deležnikov. Učinki SEPA so namreč odvisni od intenzivnosti investicij v vzpostavitev SEPA ter od strategij uvajanja in sprejemanja SEPA s strani ponudnikov in uporabnikov plačilnih storitev. Ključno vlogo pri kreiranju SEPA ima seveda bančna industrija, ki z ustreznimi vlaganji vzpostavi nove plačilne sisteme. Vendar pa je uspešnost projekta SEPA v enaki meri odvisna od naklonjenosti uporabnikov plačilnih storitev do SEPA, ki ključno vplivajo na končni neto SEPA učinek za celotni trg in tržno upravičenost uvajanja SEPA. Nizka naklonjenost do SEPA na povpraševalni strani je pogosto posledica pomanjkanja zavedanja o možnih koristih SEPA in njeni pomembnosti za trg kot celoto. Zato je osveščanje teh deležnikov pomembna naloga evropskih regulatorjev.
Keywords: enotno območje plačil v evrih, čezmejna plačilna transakcija, Evropska unija, Evropska komisija, Uredba 2560/2001, Direktiva o plačilnih storitvah, Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Evropski svet za plačila, mednarodna številka bančnega računa (IBAN), bančna identifikacijska koda (BIC), standardi UNIFI, STEP2, klirinško poravnalni mehanizmi SEPA, vse-evropska avtomatska klirinška hiša (PE-ACH), dodatne opcijske storitve, kreditno plačilo SEPA, direktna obremenitev SEPA, kartični okvi
Published: 01.02.2011; Views: 1827; Downloads: 148
.pdf Full text (6,39 MB)

7.
MOŽNOST IZRABE VODNIH POTENCIALOV V PODROČJIH ZAŠČITENIH Z NATURO 2000
Gregor Trupi, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene možnosti umestitve hidroelektrarne na območje, zaščiteno z Naturo 2000, s pravnega stališča. Vsa območja vodnega sveta s potoki in z rekami so pod različnimi vodovarstvenimi in okoljevarstvenimi zaščitami, kar močno omejuje kakršne koli posege v ta prostor. Opisane so zahteve, omejitve in postopki, potrebni za pridobitev dovoljenj za gradnjo hidroelektrarne. Podrobno je opisan postopek Celovite presoje vplivov na okolje ter zgradba in delovanje hidroelektrarn.
Keywords: vodni potencial, Natura 2000, direktiva, uredba, umestitev, hidroelektrarna, pravo, Celovita presoja vplivov na okolje
Published: 10.03.2011; Views: 1723; Downloads: 138
.pdf Full text (2,68 MB)

8.
PRIZNANJE IN IZVRŠITEV PREŽIVNINSKIH ODLOČB V EVROPSKI UNIJI NA PODLAGI BRUSELJSKE UREDBE I
Maja Janjić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Preživnina je eden pomembnejših institutov družinskega prava, ki omogoča zagotovitev sredstev za preživljanje mladoletnih otrok, otrok, ki se šolajo ali otrok, ki niso sposobni skrbeti sami zase. Poznamo tudi dolžnost preživljanja staršev, kadar se ti ne morejo preživljati sami. Dolžnost preživljanja obstaja samo med člani družine in temelji na solidarnosti. Države imajo v svojem nacionalnem pravu razdelana pravila, ki zadevajo preživljanje, način uveljavljanja preživnine in sankcije, ki doletijo neplačnika. S širjenjem Evropske unije in uvedbo evropskega državljanstva, ki je omogočil prosto prehajanje med državami Unije, se je povečalo število zakonskih zvez z mednarodnim elementom in posledično tudi število razvez. Problem se je pojavil pri uveljavljanju preživninskih odločb, ki jih je izdalo sodišče ene države članice v drugi državi članici, saj se pravila od države do države razlikujejo. Na tem področju je pomembno vlogo odigrala Bruseljska uredba I, ki je omogočila hitro priznavanje in uveljavljanje preživninskih odločb v drugih državah članicah. Bruseljska uredba je bistveno olajšala uveljavljanje preživninskih zahtevkov in skrajšala sodne postopke. Diplomska naloga obravnava način določitve pristojnosti ter postopek priznanja in izvrševanja preživninskih odločb kot ga ureja Bruseljska uredba I. Pojasnjuje postopek eksekvature ter položaj preživninskega dolžnika in preživninskega upravičenca v mednarodnih postopkih za priznanju in izvršitvi preživninskih zahtevkov. Zaradi vse večjega števila preživninskih zahtevkov, dolgotrajnih postopkov, ki so bili rezultat eksekvaturnih postopkov, restriktivnih pravil o pristojnosti in ostalih ovir za uveljavitev in izvrševanje preživninskih odločb, je nastala potreba po prenovi režima, ki ga je na področju preživnin vzpostavila Bruseljska uredba I. Sprejeta je bila Preživninska uredba, ki je uvedla nekaj potrebnih sprememb. Diplomska naloga na kratko obravnava tudi najpomembnejše vidike Preživninske uredbe, novosti, ki jih je uvedla in primerjavo z Bruseljsko uredbo I.
Keywords: preživnina, Bruseljska uredba I, družina, izvrševanje preživninskih odločb, priznanje preživninskih odločb, Preživninska uredba, pristojnost, mednarodno pravo, eksekvatura
Published: 10.02.2011; Views: 2606; Downloads: 729
.pdf Full text (547,03 KB)

9.
MEJE KONTINUITETE UPORABE KOORDINACIJSKIH PRAVIL O SOCIALNI VARNOSTI V EU IN NADALJNJI RAZVOJ EVROPSKEGA SISTEMA SOCIALNE VARNOSTI
Katja Kupljen, 2011, master's thesis

Abstract: V okviru prava socialne varnosti Evropske unije je s 01.05.2010 začela veljati nova uredbena ureditev koordinacije sistemov socialne varnosti. V magistrski nalogi je z vidika nadaljnje uporabe (novih) koordinacijskih pravil, ki so tesno povezana s svoboščino prostega gibanja ljudi, predstavljena analiza primerjalno-pravnega pregleda stare in nove ureditve. Z vidika kontinuitete oziroma nadaljnjega razvoja evropskega sistema socialne varnosti pa so v nalogi izpostavljena predvsem odprta vprašanja, sodna praksa Sodišča Evropske unije in problematika modernizacije enotnega evropskega sistema socialne varnosti. Nova uredbena ureditev koordinacije sistemov socialne varnosti, katere glavno vodilo je še vedno zagotavljanje in vzpodbujanje svobode gibanja ljudi, z vsebinskega vidika večjih sprememb ne prinaša. Temeljna pravila se ohranjajo in namen koordinacije je še vedno povezovanje sistemov socialne varnosti, brez njihovega poenotenja (harmonizacije). Glavna cilja nove ureditve sta poenostavitev in modernizacija. Pomembne so tudi nekatere »tehnične« spremembe (»administrativni« napredek) in novosti glede postopkov odločanja o socialnih pravicah, kar posledično zagotavlja višjo stopnjo varstva pravic. Koordinacija sistemov socialne varnosti svojo materialno veljavnost (ki je »zgolj« dopolnjena z dajatvami iz naslova očetovstva in pred-upokojitvenimi pravicami) ohranja, ter novih »samostojnih« pravic ne prinaša, pa čeprav je Sodišče Evropske unije v svojih sodbah že večkrat opozorilo na nekatere pravice oziroma dajatve in storitve, ki bi prav tako morale biti predmet koordinacije (pravice iz naslova dolgotrajne oskrbe, zdravstvene storitve in dajatve za tiste, ki jim brezposelnost šele grozi). Za kontinuiteto uporabe koordinacijskih pravil (kot tudi za nadaljnji razvoj evropskega sistema/prava socialne varnosti) je pomembna »nova« širša osebna veljavnost nove koordinacijske uredbe, saj le-ta vključuje vse državljane Evropske unije, tako ekonomsko aktivne kot tudi neaktivne. V posledici navedenega so tako v novi ureditvi povzdignjene določbe evropskega državljanstva, socialna solidarnost in temeljna načela koordinacije sistemov socialne varnosti (predvsem teritorialno načelo in načelo enakega obravnavanja). Načela evropske koordinacije so tudi v splošnem z novo uredbo nadgrajena in njihova vloga je okrepljena. Številna koordinacijska pravila so posodobljena, preglednejša, enostavnejša, transparentnejša in bolje strukturirana ter posledično za upravičence/zavarovance (katerim so ta pravila tudi dejansko namenjena) lažje razumljiva in dostopnejša. Pomemben napredek je dosežen na področju (so)delovanja in »upravne administracije« nosilcev socialnih zavarovanj držav članic, kateri bodo postopno vsi prešli na elektronski način izmenjave podatkov (EESSI), s čimer bodo postopki priznavanja in izplačevanja pravic hitrejši in transparentnejši, varstvo pravic zavarovancev pa učinkovitejše. Kljub dosežkom nove »modernizirane« koordinacije sistemov socialne varnosti v Evropski uniji, odprta vprašanja ostajajo. Pomanjkljivost predstavlja »zaprta« stvarna veljavnost (pravice/dajatve, ki so predmet evropske koordinacije, so naštete taksativno in ne primeroma); vzporedna veljava stare in nove ureditve; vprašanje pomena novih definicij in dejanske učinkovitosti pravil v praksi; priprava (prehod) in končno delovanje enotnega elektronskega sistema. V prehodnem obdobju sta še posebej pomembni sodelovanje med nacionalnimi nosilci socialnih zavarovanj in pomoč s strani organov Evropske unije. Upoštevaje izzive sodobne družbe ter kompleksnost in raznolikost nacionalnih sistemov socialne varnosti držav članic, pri čemer imajo države članice na ravni Evropske unije pravico, da same urejajo svoj sistem socialne varnosti, poenotenega (unificiranega) evropskega sistema socialne varnosti nikoli ne bo mogoče doseči. Prav tako iz istih razlogov koordinacijska pravila na določenih mestih (še vedno) ostajajo zapletena, ter je zato pričakovati ponovne spr
Keywords: socialna varnost, socialna varnost v EU, socialnovarstvena politika EU, uredbena ureditev, Uredba 883/2004, Uredba 987/2009, sistem koordinacije, koordinacijska pravila o socialni varnosti, primerjalna analiza uredb, nadaljnji razvoj evropskega sistema socialne varnosti, sodna praksa Sodišča EU, pokojninsko zavarovanje
Published: 09.05.2011; Views: 3430; Downloads: 254
.pdf Full text (1,26 MB)

10.
OVREDNOTENJE UČINKOV UREDBE O RAVNANJU Z ODPADNIMI ZDRAVILI V PODRAVSKI REGIJI
Maja Gabor, 2011, master's thesis

Abstract: Končni uporabniki zdravil pogosto odložijo odpadna zdravila med komunalne odpadke, ne da bi sploh pomislili, da s svojim nepravilnim ravnanjem obremenjujejo okolje in posledično svoje zdravje. Da bi zmanjšali škodljive vplive na okolje, ki jih povzroča neustrezno ravnanje s tovrstnimi nevarnimi odpadki, je Vlada RS leta 2010 sprejela Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki je določila pravila ravnanja ter pogoje za zbiranje in odstranjevanje odpadnih zdravil. V prvem letu veljavnosti, Uredba še ni dosegla vseh učinkov, ki jih je predvidela. Odpravila je sistemske pomanjkljivosti na področju ravnanja z odpadnimi zdravili, vendar se celotna količina zbranih in posledično termično obdelanih odpadnih zdravil ni povečala. V letu 2010 je bilo skupno zbranih in termično obdelanih 29,4 tone odpadnih zdravil, medtem ko so leta 2008 zbrali in termično obdelali 34,3 ton tovrstnih nevarnih odpadkov. Prav tako ostaja ozaveščenost javnosti o pravilnem ravnanju z odpadnimi zdravili na nizki ravni. Dobra polovica anketirancev še vedno odlaga odpadna zdravila med ostale komunalne odpadke, še višji je delež (60%) tistih anketirancev, ki sploh ne pozna pravilnega načina ravnanja z odpadnimi zdravili. Prav tako z možnostjo oddaje odpadnih zdravil v lekarne, še ni seznanjena večina (74%) anketirancev. Poleg lokalnih institucij in komunalnih podjetij, bodo morale v prihodnje tudi lekarne prevzeti svoje odgovornosti in storiti več za obveščanje in posledično ozaveščenost javnosti o pravilnem ravnanju z odpadnimi zdravili v naši državi. Potrebno bo vzpostaviti kontinuirano obveščanje končnih uporabnikov zdravil, ter venomer opozarjati na nevarnosti, ki jih povzroča nepravilno odlaganje tovrstnih nevarnih odpadkov. Vzporedno z višjo ozaveščenostjo javnosti se bodo povišale tudi količine zbranih in pravilno odstranjenih odpadnih zdravil v naši državi. Le tako bo dosežen glavni namen Uredbe.
Keywords: nevarni odpadek, odpadna zdravila, termična obdelava odpadkov, ozaveščenost javnosti, uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili
Published: 07.02.2012; Views: 1594; Downloads: 243
.pdf Full text (2,65 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica