| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
TRANSFORMACIJA NASELJA CANKOVA
Mateja Peterka, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje geografsko podobo naselja Cankova s poudarkom na agrarnem obdobju naselja v petdesetih letih in sedanji urbani podobi naselja. Namen naloge je predstaviti transformacijo Cankove iz agrarnega v (semi)urbano naselje. Pri izdelavi diplomskega dela so bili uporabljeni različni viri in literatura, obdelani statistični podatki ter podatki, dobljeni na terenu. Naselje Cankova leži na jugozahodnem robu Goričkega in je nazoren primer preobrazbe podeželja. Na položaj in prostorski razvoj Cankove je v preteklosti odločilno vplival hidrološki dejavnik, v novejšem času pa se je pomen naravnih dejavnikov močno zmanjšal. V diplomskem delu je obravnavana morfološka, funkcijska in socialna transformacija naselja. Pri tem je bilo ugotovljeno, da se je naselje v petdesetih letih prostorsko razširilo na nekdanja kmetijska in poplavna zemljišča ter vse bolj poenotilo zaradi sodobnih stanovanjskih zgradb, ki so nadomestile avtohtone panonske hiše; število dejavnosti se je povečalo, agrarne funkcije so izgubile pomen na račun urbanih; povečalo pa se je tudi število prebivalcev naselja ter izboljšala izobrazbena sestava.
Keywords: Regionalna geografija, geografija podeželja, Cankova, transformacija, urbanizacija.
Published: 18.07.2011; Views: 1935; Downloads: 332
.pdf Full text (7,09 MB)

2.
3.
4.
POSTAVITEV SISTEMA INDIKATORJEV ZA MERJENJE USPEŠNOSTI RAZVOJA MESTA
Jasmina Mavrič, 2014, doctoral dissertation

Abstract: Mesta predstavljajo gonilno silo razvoja v gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju in so odraz prostorske organizacije človeške družbe. Današnja globalna mesta imajo pred seboj nove izzive, saj niso več samozadostna, temveč vpeta v širše, globalno dogajanje. Nadalje so mesta oz. strateške mestne regije vse bolj pomemben akter v globalni ekonomiji, pr čemer se vpliv nacionalnih držav manjša, vpliv mest in mestnih regij pa narašča. Proces globalizacije se odraža v vse večji težnji po doseganju konkurenčnosti mest in izkoristkih globalnih trendov. Prostorski in organizacijski učinki globalizacije se na nivoju mest kažejo v koncentraciji finančnih in ostalih specializiranih storitev, deindustrializaciji, spremembi rabe tal ter naraščajočem pomenu informacijsko komunikacijskih tehnologij Zadnjih dvesto let civilizacije obsežno definira raznolikost vizij o mestih. Naše razmerje z mestom sega tako na področje okolja, kakor tudi ekonomije in kakovosti življenja. Tehnologija, globalizacija in naraščajoča kompleksnost življenja postavljajo mesta v središče gospodarske razvitosti in družbenega napredka. Mesta tako postajajo središča inovacij, globalizacije, urbanizacije, znanstvenih odkritij in generacije širjenja informacij, obenem pa po »naravni konstrukciji«, optimalna družbena enota za implementacijo sprememb in izboljšanja življenja ljudi. Sicer majhna, ker razpolagajo z zadostno povezanostjo skupnosti za odobritev in sprejem novih programov, a hkrati zadosti velika za prikaz demonstrativnih učinkov; predstavljajo glasnike prihodnosti v smislu: »spremeni mesta, spremeni svet«. Dejavniki uspešnosti posameznih evropskih mest se med seboj razlikujejo, vendar imajo kljub različnosti tudi skupen imenovalec. Vsa mesta so se pri reševanju raznolike problematike v raznovrstnih okoljih opredelila za pet ključnih strateških korakov: oblikovanje vizije in strategije mesta, izgrajevanje zaupanja v mesto, vzpostavljanje partnerstev, pritegnitev specifičnih dejavnikov in izvedbo ključnih projektov. Ob upoštevanju dejstva, da postajajo prav mesta generator gospodarskega napredka in vir rasti nacionalnega gospodarstva, se poraja potreba po prepoznavanju stopnje razvoja in pregledu nad rangiranjem in umeščenostjo razvojne stopnje mesta in regije oz. prepoznavanje stopnje kategorizacije, od katere je odvisna priprava ustreznih strateških in razvojnih smernic mesta in urbane regije. Da bi jih lahko primerjali med seboj po stopnji njihove razvojne uspešnosti, se je izoblikovala potreba po razvoju indikatorjev oz. skupine le-teh, ki merijo uspešnost mest, reprezentativnih in primerljivih med posameznimi državami in njihovo rigoroznostjo, ki omogoča verifikacijo tudi drugim. Upoštevajoč to nujnost, obstaja danes mnogo različnih indikatorjev mest oz. urbanih indikatorjev in veliko institucij, ki si prizadevajo za kompilacijo in analizo tovrstnih podatkov. Tudi sistemi merjenja uspešnosti, razviti za lastne potrebe, v nekaterih mestih že izkazujejo določeno stopnjo izvedljivosti merjenja. Temeljni problem pa predstavljajo njihova nestandardiziranost, nekonsistentnost in neprimerljivost (časovno in med različnimi primerjanimi mesti), odobriti pa jim tudi ne moremo uporabe v širšem okviru (benchmark) primerjalnih situacij. Teoretična izhodišča in nabor indikatorjev mednarodnih institucij kot nosilcev merjenja se največkrat nanašajo na kontekst primerjave globalnih mest, kar je v sklopu držav, ki jih opredeljuje npr. veliko število prebivalcev, razumljivo, pričakovano in smiselno. Posledično se moramo na primeru preučevanja srednje velikih mest vprašati o uporabnosti metodologije in indikatorjev, ki jih največkrat na primerih velikih, globalnih mest uporabljajo mednarodno priznane institucije.
Keywords: Mesto, regija, sistemi merjenja, indikatorji, razvrščanje mest, globalizacija, urbanizacija, konkurenčnost, kakovost bivanja
Published: 23.09.2014; Views: 1169; Downloads: 243
.pdf Full text (10,64 MB)

5.
6.
Strnjeni razvoj - ranljivost urbanega?
Uroš Lobnik, 2002, review article

Abstract: Stroke prostorskega planiranja morajo vzpostaviti in izoblikovati interdisciplinarno uravnotežene modele vrednotenja in načrtovanja prostorskegarazvoja s skupnimi usmeritvami in cilji. V nasprotnem primeru se bo urbani razvoj v Sloveniji še kar naprej in tudi vse bolj vrednotil z defenzivnega in podrejenega stališča. Dobro bi bilo čimprej raziskati, koliko in kako vplivajo sektorsko nepovezane obravnave prostora na koncept strnjenegarazvoja naselij in na sposobnost varovanja naravne in kulturne krajine. Urbanisti bi morali razmišljati v dveh smereh: kaj storiti, če interdisciplinarno uravnoteženega modela dlje ali pa sploh ne bo oziroma kako in v kakšnem merilu čim bolj učinkovito delovati? Rešitev se najbrž skriva v odgovoru, zakaj urbanistu ne pripada več pravica do kompleksnega urejanja grajenega prostora. Najbrž zato, ker je predvsem njegovo operativno orodje v novih družbenih razmerah skoraj povsem neustrezno.
Keywords: urbani prostor, ranljivost urbanega prostora, strnjeni razvoj, prostorski razvoj, urbani razvoj, urbanizacija
Published: 10.07.2015; Views: 506; Downloads: 52
URL Link to full text

7.
Rialto : rekonstrukcija dvoetažnega meljskega mostu na Dravi
2017, other monographs and other completed works

Abstract: Če so v Mariboru Benetke, potem mora biti tudi Rialto. Navidez preprost razlog za letošnji izbor teme seminarske naloge ima v resnici precej globlji pomen. V Studiu III namreč že nekaj let proučujemo možnosti, da se urbanizacija v območju mestnega središča približa Dravi, ki se je po zajezitvi HE Zlatoličje leta 1969 spremenila v privlačno jezero. Ureditev obrobja jezera s krožno potjo in živahnim urbanim programom, ki bi se mu morala v tem delu, tako kot na Lentu, nekoliko podrediti tudi zelena krajinska ureditev vzdolž obeh bregov Drave, bi lahko sčasoma ustvarila edinstven osrednji mestni ambient. Iz tega širšega konteksta izhaja tudi ideja urbanizacije dvoetažnega Meljskega mostu (V. Ačanski, Gradis, 1985). Na ta način v Studiu III poleg osnovnih pedagoških ciljev zasledujemo tudi aktualno dogajanje na področju urejanja mest doma in v svetu ter z bolj neobremenjenim načinom razmišljanja raziskujemo alternativne nove ideje za implementacijo v Mariboru.
Keywords: urbanizacija dvoetažnega Meljskega mostu, urbanizacija vzdolž reke Drave, arhitektura, pedagoški proces, razstava študentskih projektov
Published: 29.05.2017; Views: 548; Downloads: 157
URL Link to full text
This document has many files! More...

8.
Mestna oaza
Patricija Kočar, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo podaja idejno rešitev za urbanistično in arhitekturno zasnovo novega mestno-regijskega središča v Celju. Namen naloge je vpeljati novo vzdušje na trenutno degradiranem, a hkrati zaradi svoje lege tudi ekonomsko pomembnem območju. V magistrskem delu so podana urbanistična načela ter sodobni principi za oblikovanje novih mestnih središč. Podrobneje smo obravnavali temo urbanizem in načela za trajnostni razvoj mesta. Prav tako smo se dotaknili razvoja mest in mestnih središč skozi čas. Na podlagi pridobljenih znanj se v projektnem delu magistrskega dela izdela nova rešitev za mestno središče. Lokacija, na kateri se nahaja nov center, je trenutno degradirano območje in kliče po prenovi urbanega prostora. V nalogi obravnavamo dva glavna problema. Kot prvo se z novo rešitvijo mestu ponudijo novi programi, skupni prostori za druženje in srečevanje ljudi različnih kultur in starosti, ponudijo se tudi nove zelene površine, s katerimi mesto zadiha. Kot drugi pristop pa se obravnava obstoječe degradirano območje. Na podlagi predhodnih analiz mesta in njegovega predvidenega urbanističnega razvoja je v želji po čim boljši prilagoditvi arhitekture na lokacijo in karakteristiko mesta nastala arhitektura sodobnega mestnega centra v Celju, ki s svojo mešano rabo programov in raznolikostjo združuje zabavo, šport, prosti čas in pisarne. Zaradi svoje pestrosti predstavlja pomembno grajeno strukturo v mestu. Objekt se s sodobno, organsko formo skuša čim bolje vključiti v okolico, hkrati pa izražati sodoben in samostojen duh.
Keywords: urbanizem, urbanizacija, urbani razvoj, mesto, mestna središča, centralne dejavnosti, Celje
Published: 22.06.2018; Views: 459; Downloads: 171
.pdf Full text (107,01 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica