| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Stres in izgorelost na delovnem mestu uslužbenca policije in uslužbencev upravnih enot
Laura Pistotnik, 2021, master's thesis

Abstract: Stres in še posebej izgorelost sta sodobna pojava, ki sta postala zelo pomembna zdravstvena tema ter tudi pogosti diagnozi, zaradi katerih vse več ljudi uveljavlja bolniško odsotnost z delovnega mesta. Namen magistrskega dela je bil raziskati pojav stresa in izgorelosti, določiti vzroke, zaradi katerih se pojavita, opisati simptome, ki jih posamezniki ob tem kažejo, in določiti pojavnost ter posledice, ki nastanejo. Zato je bil naš cilj analizirati razlike v stopnji stresa in izgorelosti na delovnem mestu javnega uslužbenca policije in javnih uslužbencev upravnih enot, primerjati stališča med eno in drugo skupino ter poizkušati ugotoviti, kateri izmed njih so bolj izpostavljeni dejavnikom, ki jih preučujemo. Pristopa k preučevanju teme sta bila teoretični in empirični. V teoretičnem delu smo predstavili poglavja o stresu in izgorelosti na delovnem mestu, v empiričnem delu pa smo podrobneje predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo prej pripravljenega anketnega vprašalnika. Raziskava je bila opravljena z namenom, da bi opozorili na vse večji problem izpostavljenosti uslužbencev stresu in izgorevanju, ki vse pogosteje vplivata na zaposlene po celem svetu. Zastavili smo si štiri raziskovalna vprašanja in hipoteze na podlagi katerih smo preučili obravnavano tematiko. Rezultati analize odgovorov iz anketnega vprašalnika so pokazali, da stres in izgorelost ne izbirata in lahko prizadeneta vsakega uslužbenca ne glede na njegov spol, starost in delovno dobo. Ugotovili smo, da so anketiranci obeh preučevanih skupin primerljivo izpostavljeni stresu in da njihova najpogostejša dimenzija izgorelosti ni neposredno povezana z delom na splošno. Na podlagi rezultatov raziskave lahko povzamemo, da je potrebno pri vsaki izmed proučevanih skupin sprejeti določene ukrepe, h katerim se mora delodajalec ciljno usmeriti. V zaključku predstavnikom delodajalca predlagamo, da ob sodelovanju s skupino uslužbencev ali s posameznikom poišče načine, s pomočjo katerih bodo uspeli učinkovito zmanjšati stres in/ali izgorelost zaposlenih.
Keywords: stres, izgorelost, delovno mesto, policija, upravne enote, analize, magistrska dela
Published: 17.06.2021; Views: 159; Downloads: 50
.pdf Full text (1,59 MB)

2.
TURIZEM NA PODEŽELJU V UPRAVNI ENOTI GORNJA RADGONA
Andreja Breznik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Skozi desetletja je turizem doživljal rast in razvoj ter je s svojo raznovrstnostjo in z bogato ponudbo postal ena izmed najhitreje rastočih gospodarskih dejavnosti na svetu. Obravnavano območje Upravne enote Gornja Radgona je podeželsko okolje z ugodno obmejno lego, s čimer ima možnosti, da postane območje z razvitim turizmom, ki bi bilo privlačno za širše množice, obenem pa bi ponujalo potencialna delovna mesta, prispevalo k hitrejšemu gospodarskemu razvoju in hitrejšemu razvoju tega območja. Zaradi tega smo preučili dosedanji razvoj turizma na podeželju na območju Upravne enote Gornja Radgona in podali smernice razvoja turizma na podeželju, in sicer v povezavi z zdraviliškim, vinskim in s sejemskim turizmom. S pomočjo študija obstoječih virov in literature ter z obiskom različnih turističnih ponudnikov, s pogovorom s predstavniki turističnih in vinogradniških društev, z zaposlenimi v turističnih zavodih, v Radgonskih goricah in Zdravilišču Radenci je moč sklepati, da je na območju UE Gornja Radgona turistična ponudba relativno dobra, predvsem glede števila ponudnikov. Največ je turističnih kmetij s hrano in pijačo ter vinotočev. Zagotovo primanjkuje turističnih kmetij z možnostjo nastanitve, saj sta na preučevanem območju samo dve takšni kmetiji, in turističnih kmetij z drugo ponudbo, ki bi poleg gostinskih storitev ponujale še negostinski del. Tovrstnih turističnih kmetij, ki gostom poleg gostinskih in nastanitvenih možnosti omogočajo še mnogo drugih dejavnosti in aktivnosti, se namreč v zadnjem času pojavlja vedno več, saj želijo dlje časa zadržati goste na kmetiji in jim ponuditi celovitejšo storitev.
Keywords: Območje Upravne enote Gornja Radgona, turizem na podeželju, turistične kmetije, vinski turizem, zdraviliški turizem, sejemski turizem
Published: 07.10.2016; Views: 837; Downloads: 89
.pdf Full text (7,76 MB)

3.
VPLIV UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA OKVIRJA ZA JAVNO UPRAVO NA IZBOLJŠANJE DELOVANJA UPRAVNIH ENOT
Jana Beton, 2016, master's thesis

Abstract: Upravne enote kot del javne uprave izvajajo storitve, namenjene državljanom in poslovnim subjektom na lokalnem nivoju in so na ta način približane svojim uporabnikom po načelu zagotavljanja storitev na enem mestu. Vendar pa se vedno bolj postavlja vprašanje, ali so storitve, ki jih izvajajo, tudi resnično izvedene kakovostno in hitro. Predstave o kakovosti storite, ki jih za uporabnike izvajajo zaposleni na upravnih enotah, so velikokrat precej različne. Težava glede merjenja kakovosoti delovanja se pojavlja predvsem zaradi pomanjkanja krovnih meril, ki se nanašajo na finančno uspešnost delovanja. Vedno bolj pa je prisotna tendenca, da kakovost delovanja ni dovolj; potrebno je strmeti k njeni odličnosti. V obdobju zadnjih dvajsetih let je celovito obvladovanje kakovosti in odličnosti imelo poglaviten vpliv tudi na delovanje organizacij v javnem sektorju. Tako je bilo pripravljeno veliko pravnih podlag, ki so določale kazalnike za spremljanje delovanja javne uprave. Zakonodaja pa ni edino področje, preko katere si prizadevamo spodbuditi kakovost javne uprave. Za ta namen so razvita tudi različna orodja za obvladovanje in spodbujanje kakovosti; dolgo časa so bila ta orodja zelo splošna in nobeno ni bilo dovolj specifično za obvladovanje kakovosti delovanja v javnem sektorju. Zato je bilo v začetku enaindvajsetega stoletja razvito posebno, novo orodje za javni sektor – skupni ocenjevalni okvir – model CAF. Poleg modela CAF je za preverjanje delovanja v uporabi tudi standard ISO 9001. V Sloveniji so predvsem upravne enote naredile korak v smeri merjenja svojega delovanja na način, da so se aktivno vključile v preverjanje le-tega preko standardov kakovosti ISO 9000 ter nadalje tudi preko modela CAF. Nekatere izmed upravnih enot so oba modela izvajale tudi sočasno. Oba pristopa imata tako prednosti kot tudi slabosti. Medtem ko je model CAF prvenstveno usmerjen v preteklost, pa je model ISO uvajal določene standarde, zaradi katerih je bilo velikokrat prisoten odpor zaposlenih za spremembe v okviru delovanja. Razlika med obema modeloma je tudi v ocenjevalcih; medtem ko pri modelu CAF aktivno vlogo prevzemajo zaposleni znotraj organizacije, pa ocenjevanje po standardu ISO prevzemajo zunanji, kar je pogojeno tudi s stroški izvajanja. In ravno dodatni stroški so bili glavni razlog, da se je razmerje med modelom CAF in standardom ISO prevesil na stran modela CAF. Ocenjevanje po modelu CAF pa kljub njegovi usmerjenosti v preteklost napotuje tudi na pripravo akcijskega načrta izboljšav na glavnih področjih delovanja upravnih enot. Na ta način so zaposleni vključeni v podajanje predlogov izboljšav, vendar pa je predvsem od vodstva odvisno, ali jih bo upravna enota v realnosti implementira ali pa bodo ostale zapisane na papirju. Kljub koristim, ki jih prinaša model CAF na samo izboljšanje delovanja upravnih enot pa je segment uporabnikov modela še vedno zelo ozek. Večina vključenih so upravne enote; tudi z vizijo, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije za izboljšanje kakovosti in odličnosti javne uprave je poudarek še vedno na tem segmentu javne uprave. V nalogi smo ugotovili, da je Slovenije glede na svojo majhnost napram ostalim državam, ki so registrirane kot uporabnice modela CAF, zelo aktivna v okviru promocije in izvajanja modela CAF na področju upravnih enot, manj pa na področju preostale javne uprave. Sama uporaba ima tudi določene učinke na izboljšanje poslovne statistike v upravnih enotah. Vendar pa je moč ugotoviti, da še vedno niso dovolj izkoriščene prednosti, ki jih uporaba modela CAF ponuja. Zaposleni namreč svojega morebitnega izboljšanja zadovoljstva ne enačijo s samim izvajanjem , oziroma s ponovitvami izvajanja modela CAF. Prav tako izpostavljajo, da pogostost izvedbe modela CAF ni imela prevladujočega vpliva na njihovo podajanje predlogov izboljšav delovanja Zato, da bi naša javna uprava presegla kakovostno delovanje in naredila preskok v smeri odličnosti bo torej potrebno narediti še kakšen konkreten k
Keywords: model odličnosti, kakovost, javna uprava, upravne enote, model CAF, stalne izboljšave
Published: 05.07.2016; Views: 783; Downloads: 117
.pdf Full text (1,89 MB)

4.
IZBOLJŠANJE PROJEKTNEGA MENEDŽMENTA V SLOVENSKIH UPRAVNIH ENOTAH
Nika Hebar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Upravne enote v Sloveniji ne uživajo zavidljivo visokega ugleda. Zahteve po izboljšanju uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti storitev javne uprave v Sloveniji so sčasoma privedle do uvajanja in uveljavljanja menedžerskih znanj in načel v javno sfero. Tudi upravne enote se zaradi težnje po dvigu učinkovitosti, transparentnosti in uspešnosti ne morejo izogniti vpeljevanju različnih vej menedžmenta, prav tako projektnega menedžmenta. Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje izvajanja in vodenja projektov v slovenskih upravnih enotah in na možnosti za izboljšanje projektnega menedžmenta v njih. Rezultati, ki kažejo na to, da projekti v teh organizacijah obstajajo, projektna kultura pa je še precej nerazvita, ponujajo priložnosti za izboljšanje na številnih področjih, in sicer na informacijskih orodjih za podporo projektnemu menedžmentu, odnosih in prepričanjih, integraciji projektov s strategijo organizacije, usposabljanjih in razvoju baze znanj, portfelju strateških projektov, organizaciji odgovornosti, formalizaciji projektno-funkcijske matrične organizacije, sodelovanju s partnerji.
Keywords: javna uprava, upravne enote, projekti, projektni menedžment
Published: 05.07.2016; Views: 665; Downloads: 73
.pdf Full text (1,18 MB)

5.
Uspešnost operativnega managementa v upravnih enotah
Bojan Miklavčič, 2010, master's thesis

Abstract: Operativni manager ima v javnem sektorju podobne funkcije kot operativni manager v privatnem, vendar pa je dejstvo, da se mora operativni manager v javnem sektorju prilagajati drugačnemu (administrativnemu) okolju kakor manager v tržnem okolju. Če pogledamo okolje javnega sektorja, lahko ugotovimo, da je bolj kompleksno in vsiljuje bolj heterogene cilje (politične, socialne, ekonomske), ki si pogosto med seboj tudi nasprotujejo. Zaradi mnogovrstnost ciljev je tudi težje meriti uspešnost javnih podjetij. Brez dvoma lahko rečemo, da za uspešnega managerja v javni upravi velja oseba, ki ne sprejema samo predpisov kot takih, ampak o njih dvomi v tem pomenu, da želi procese nenehno izboljševati. Operativni managerji v upravnih enotah morajo dovolj pozornosti posvetiti predvsem medsebojni komunikaciji in boljšemu informiranju zaposlenih, njihovo vključevanje v odločanje, ustrezno delegiranje pristojnosti in odgovornosti in oblikovanje delovnih skupin in projektnih timov. Ti elementi zelo vplivajo na vedenje drugih javnih uslužbencev in so ključni za uvajanje sprememb. Managerji vse bolj postajajo generalisti, medtem ko lahko rečemo, da so njihovi podrejeni specialisti. Značilno za operativne managerje je, da so strokovnjaki na področju, ki ga vodijo, kar pomeni, da so hkrati operativci in kreativci v istem procesnem ciklusu. Magistrska naloga skuša podati odgovore o uspešnosti operativnega managementa v obravnavanih upravnih enotah. Opredelili smo se na gorenjsko regijo in v samo raziskavo zajeli sedem upravnih enot. Operativni management, ki je bil preko raziskovanega vzorca vključen v anketo, je zajemal vodje oddelkov, referatov in služb. V teoretičnem delu magistrske naloge smo proučili teoretična in empirična spoznanja v domači in tuji literaturi s področja operativnega managementa ter posamezne vplive na uspešnost njegovega delovanja, ki se refleksirajo predvsem iz uspešnosti opravljanja posameznih managerskih funkcij (planiranja, organiziranja, vodenja in kontroliranja). Te funkcije smo v nadaljevanju razširili še na odločanje, zagotavljanje managerjev, motiviranje, komuniciranje, informiranje in koordiniranje. Naloga raziskave je bila preko stališč operativnega managementa (do segmentov v okviru vodenja in upravljanja v upravni enoti, motiviranosti kadrov, okolja upravne enote, podpore operativnemu managementu, vloge operativnega managementa pri opravljanju funkcij dela in kakovosti in računalništva v povezavi z managementom) ugotoviti uspešnost samega operativnega managementa v upravnih enotah. Na osnovi dobljenih rezultatov so podani predlogi za izboljšanje stanja oziroma predlagani ustrezni ukrepi, ki naj vodijo operativni management pri opravljanju njegovega poslanstva. Z raziskavo želimo opozoriti ključne akterje v upravnih enotah na pomen uspešnosti operativnega managementa in na njene posledice tako za ravnanje uslužbencev upravnih enot kot tudi za uspešnost upravne enote kot celote.
Keywords: operativni management, javna uprava, državna uprava, upravne enote
Published: 19.08.2010; Views: 2194; Downloads: 393
.pdf Full text (3,41 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica