| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
POSEBNI REŽIM RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNINAMI V LASTI DRŽAVE IN OBČIN
Jerneja Stiplovšek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Stvarno premoženje v lasti Republike Slovenije in občin kot temeljnih samoupravnih lokalnih skupnosti je po številu nepremičnin kot tudi vrednostno zelo obsežno, zato mora država kot tudi občina razpolagati s svojim premoženjem čim bolj racionalno, transparentno, kot dober gospodar v skladu z načelom gospodarnosti, pri tem pa mora slediti predvsem javnem interesu. Lastnik premoženja, bodisi država bodisi občina, potrebuje vrsto različnih mehanizmov, ki omogočajo skrbno in pozorno obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na stvarno premoženje. Države posebno skrb namenjajo ravnanju z nepremičninami, saj so v primerjavi s premičninami gospodarsko pomembnejše. Nepremičnine so omejena in trajna dobrina, pri katerih se prav zaradi navedenih lastnosti v ospredje postavlja tudi vprašanje njihovega upravljanja. S sprejetjem Zakona in Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin v letu 2007 je bil zaokrožen dolgotrajen proces ureditve področja ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravne skupnosti. V naslednjih letih so se v praksi pokazale tako dobre kot slabe strani ureditve. Tako je priprava novega Zakona in Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti v letu 2010 po eni stani morala upoštevati velike spremembe, do katerih prihaja s centralizacijo nepremičnega premoženja, po drugi strani pa sta bila oba postopka priložnost za nekatere manjše popravke, ki jih je zahtevala praksa. Pri tem sta bila Zakon in Uredba v novem, integralnem besedilu sprejeta le iz nomotehničnih razlogov, saj je v obeh predpisih večina rešitev ostala enakih. Zakon se uporablja za vse stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, če ni s posebnim zakonom za posamezno vrsto stvarnega premoženja države in samoupravne lokalne skupnosti urejeno drugače. Tako zakon velja za vse upravljavce in uporabnike stvarnega premoženja, če ni z zakonom določeno drugače. Z Uredbo so natančno urejeni upravljavci stvarnega premoženja države in samoupravnih skupnosti, natančni postopki sprejemanja in vsebina načrta ravnanja s stvarnim premoženjem ter pogoji in postopki ravnanja s stvarnim premoženjem države oziroma samoupravne lokalne skupnosti. Zaradi dejstva, da posamezni upravljavci niso posvečali dovolj pozornosti dokončni pravni in dejanski urejenosti nepremičnin ter njihovemu optimalnemu gospodarskemu izkoristku, je za izboljšanje stanja bilo treba razmišljati o postopnem prenosu vseh pristojnosti na enega upravljavca. Uveden Javni nepremičninski sklad, ki predstavlja specializirano osebo javnega prava, bo tako razbremenil vse dosedanje upravljavce nalog upravljanja z nepremičninami, ki bodo prenesene v last sklada. Ti se bodo lahko posvetili svojim primarnim dejavnostim, hkrati pa bo javni sklad na najugodnejši in najgospodarnejši način zagotavljal nepremičninske potrebe uporabnikov. Zaradi vzpostavitve evidenc nepremičnin ter njihove pravne in dejanske urejenosti bo v prihodnje zagotovljena večja preglednost ravnanja z nepremičnim premoženjem. Zagotovljeno bo jasno, pregledno in strokovno ravnanje ter enotno in usklajeno nastopanje na trgu nepremičnin, kar bo privedlo do optimalne izkoriščenosti in do zniževanja stroškov upravljanja.
Keywords: Ključne besede: razpolaganje, nepremično premoženje (nepremičnine), stvarno premoženje, država, občina, upravljavci, centralizacija, javni nepremičninski sklad
Published: 30.05.2012; Views: 3512; Downloads: 722
.pdf Full text (1,08 MB)

2.
ANALIZA VPETOSTI UPRAVLJALCEV PORTFELJA MED TEMELJNO IN TEHNIČNO ANALIZO DELNIC TER VPLIV ŠTEVILA UPORABLJENIH KAZALNIKOV ANALIZ DELNIC NA DONOSNOST PORTFELJA
Vesna Trančar, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Da bi se pri nastopanju na finančnem trgu kar se da približali ravnanju inteligentnega investitorja, je potrebno obvladovati čim širši spekter tehnik tako temeljne, tehnične analize delnic, kazalnikov gospodarskega stanja, kot tudi vedenjskih financ, ter se zavedati, da je za »pravo« investicijo, ki omogoča primerno razmerje med donosom in tveganjem, potrebna večja preudarnost pri izbiranju delnic v naložbeni portfelj. Glede na navedeno smo v doktorski disertaciji postavili tri hipoteze, ki podpirajo pričakovani prispevek k znanosti. Iz opazovanja ekonomske stvarnosti tako trdimo, da obstaja korelacija med donosnostjo portfeljev in številom uporabljenih kazalnikov različnih analiz delnic, da kombinacija kazalnikov obeh analiz delnic vpliva na donosnost portfeljev, in da uporaba lastne informacijske baze, na osnovi katere upravljavci portfeljev oblikujejo kazalnike posameznih analiz delnic, pozitivno vpliva na natančnost napovedovanja prihodnjega gibanja vrednosti portfelja. Skozi preverjanje zgoraj navedenih hipotez pričakujemo tudi naš izviren prispevek k znanosti, ki v tem okviru podaja tudi odgovor na vprašanje o smiselnosti oblikovanja svojevrstnega modela, ki je modeliran na temelju kombiniranja kazalnikov različnih analiz delnic, ob upoštevanju gospodarske klime in vedenja investitorjev, in na vprašanje, ali uporaba lastne (in tuje) informacijske baze upravljavcem naložbenih portfeljev omogoča preferenčne prednosti na trgu kapitala. Področje raziskovanja in problematiko inteligentnega investiranja je v literaturi mogoče najti pri različnih avtorjih (Born, 2009; Buffett, 2008; Graham, 2009; Hagstrom, 2006; Hesse, 2011; O´Shauhgnessy, 2005; Prechter, 2001; Prechter & Parker, 2007; Ross, Westerfield, & Jaffe, 2010), na katere smo oprli naše trditve in raziskovalno metodologijo. Tako na primer Hesse (2011) poudarja, da ni smiselno v model za selekcijo delnic izbrati prevelikega števila kazalnikov analiz delnic, saj lahko preveliko število kazalnikov v modelu deluje zavajajoče. Kljub temu smo, prav zaradi spoznanja, da upravljavci portfeljev uporabljajo zelo različno število kazalnikov analiz delnic, preverili, ali lahko z večjim številom uporabljenih kazalnikov analiz delnic izboljšamo donosnost portfeljev. Doktorska disertacija predstavlja tudi model za selekcijo delnic v optimalni naložbeni portfelj. Z modelom smo testirali, ali ima kombinacija kazalnikov temeljne in tehnične analize delnic sinergijske učinke na donosnost oblikovanega portfelja oziroma ali lahko upravljavci portfeljev z obvladovanjem in optimalnim koriščenjem različnih analiz delnic izboljšajo razmerje med tveganjem in donosnostjo sestavljenega portfelja in s tem dosežejo tudi prednost pred ostalimi upravljavci portfeljev na trgu. Ker je temeljni cilj finančnih analitikov in upravljavcev portfeljev ta, da na podlagi številnih podatkov, ki jih finančni trg ponuja, izluščijo relevantne informacije in oblikujejo pravilne zaključke o optimalnih investicijskih možnostih (Bizer, Scheier, & Spiwoks, 2013), smo se v naši disertaciji posvetili tudi vprašanju, ali na natančnost napovedovanja prihodnjega gibanja vrednosti portfelja vpliva uporabljena informacijska baza oziroma, ali uporaba le tuje, splošne informacijske baze prispeva k uspehu pri napovedovanju prihodnjega gibanja vrednosti portfelja v tolikšni meri kot uporaba lastne (in tuje) informacijske baze. Pomen prispevka disertacije se kaže v možnostih takojšnje implementacije ugotovitev v prakso inteligentnega upravljanja z naložbenimi portfelji. Kot kažejo rezultati raziskav, ki predstavljajo tudi sestavni del prispevka znanosti, je odgovornost za doseganje optimalnega razmerja med donosnostjo in tveganjem investicij v rokah upravljavcev portfelja oziroma individualnih investitorjev samih.
Keywords: analiza delnic, konjunkturni kazalniki, vedenjske finance, upravljavci portfeljev, inteligentno investiranje, naložbeni portfelj
Published: 25.11.2015; Views: 742; Downloads: 142
.pdf Full text (4,42 MB)

3.
Pravica do pozabe v luči Splošne uredbe EU o varstvu osebnih podatkov s primerjalnim pogledom na pravico do zasebnosti v ZDA
Barbara Bališ, 2018, master's thesis

Abstract: Sodišče Evropske unije je leta 2014 s sodbo v zadevi Google Spain naredilo izjemno velik korak v smeri varstva zasebnosti ko je navedlo, da rezultati iskanja na podlagi osebnega imena posameznika predstavljajo osebne podatke, upravljavci iskalnikov pa nadzornike podatkov, zato morajo ti izbrisati ali blokirati rezultate iskanja, ki kršijo pravice posameznikov, na katere se podatki nanašajo. Čeprav se je na podlagi te sodbe prvič začela omenjati t. i. “pravica do pozabe”, vendarle ni mogoče z gotovostjo trditi, da je s tem posameznikova zasebnost na spletu popolnoma zaščitena. Zakonodaja vse težje sledi izredno hitremu razvoju tehnologije in umetne inteligence, kjer so informacije postale precej enostavno in hitro dostopne. Pri tem pa je pravica naletela na veliko kritik, tako glede poimenovanja pravice, ki naj bi bilo zavajajoče, kot glede izvajanja pravice v praksi saj bodo povezave do vsebin odstranjene le z evropskih spletnih mest, še naprej pa bodo prikazane na spletnih mestih, za katere evropska zakonodaja ne velja (na primer v ZDA). Poleg tega se, ne nazadnje, pojavlja tudi veliko pomislekov glede tega, ali (in do katere mere) bo pravica do pozabe ogrozila svobodo govora. To magistrsko delo se torej ukvarja z analizo pravice do pozabe kot jo ureja nova Uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ter z vprašanjem, ali ta pravica posameznikom dejansko omogoča višji nadzor nad upravljanjem njihovih osebnih podatkov na spletu. Ugotoviti je, da pravica do pozabe vendarle povzroča določeno stopnjo konflikta med posameznikovo zasebnostjo in svobodo govora. Gre za dve temeljni pravici, ki ju je potrebno tehtati. Toda kar je pri tem najbolj problematično, je dejstvo, da to tehtanje ni prepuščeno državnim organom, pač pa zasebnim subjektom oziroma gospodarskim družbam, katerih namen je ustvarjanje dobička, kar zaseje dvom v učinkovito varstvo zagotovljenih pravic.
Keywords: GDPR, osebni podatki, zasebnost, izbris informacij, omejitev dostopa do informacij, cenzura, spletni brskalniki, upravljavci podatkov
Published: 13.07.2018; Views: 560; Downloads: 98
.pdf Full text (577,53 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica