1. Informacijska podpora merjenju in obvladovanju tržnih tveganj v bankahAleš Pravdič, 2024, master's thesis Abstract: Naloga odkriva in predstavlja področje upravljanja s tveganji v bankah, ki je s preteklimi finančnimi krizami in trenutnimi razmerami v finančnem svetu postalo vse pomembnejše tudi med slovenskimi bankami. Osnovna dejavnost univerzalnih bank je sicer kreditiranje, vendar se banke ukvarjajo tudi z naložbenimi posli. To je poglavitni razlog, da so se zraven kreditnega tveganja razvila tudi druga tveganja, kot so operativno in tržno tveganje. Znotraj področja upravljanja s tveganji vse pomembnejše postajata tudi obrestno in likvidnostno tveganje. V nalogi poudarjamo tržno tveganje in kapitalsko zahtevo iz naslova tržnega tveganja. Tržna tveganja lahko merimo in ocenjujemo z enostavnejšimi metodami, lahko pa uporabimo kompleksnejše metode, s katerimi lahko tudi izračunamo t. i. tvegano vrednost VaR. Prav tako lahko pri izračunavanju kapitalske zahteve uporabimo standardiziran pristop ali pa uporabimo naprednejše metode, za katere je podlaga ravno izračunana prej omenjena tvegana vrednost. Glavna teza naloge je, da morajo banke zraven standardiziranega pristopa za merjenje in ocenjevanje tržnih tveganj uporabiti tudi naprednejše metode, saj lahko standardizirane metode podcenjujejo ali precenjujejo prevzeto tveganje, kar smo z vsemi tremi postavljenimi hipotezami tudi potrdili. Pri izračunavanju tvegane vrednosti lahko uporabljamo orodje Microsoft Excel, ki nam s pravilno vnesenimi matematičnimi formulami poda zelo natančne rezultate in tako predstavlja ustrezno programsko podporo za merjenje tržnih tveganj.
Keywords: banka, upravljanje s tveganji, tržno tveganje, kapitalska zahteva, tvegana vrednost, informacijska tehnologija.
Published in DKUM: 29.11.2024; Views: 0; Downloads: 6
 Full text (2,66 MB) |
2. Model upravljanja s tveganji v oskrbovalni verigi trgovskega podjetjaFilip Čulk, 2023, master's thesis Abstract: V okviru magistrskega dela smo obravnavali tako koncept oskrbovalne verige kot tudi njeno upravljanje. Najprej smo pri poglavju teoretične osnove analizirali sestavne elemente oskrbovalnih verig ter preučili raznolike tokove, ki so vpleteni v vsako posamezno verigo. Poleg tega smo se poglobili v koncept razumevanja dobavnih verig, izpostavili ključne akterje in njihove vloge. Poudarili smo tudi pomembnost logistike in razložili, kako ta komponenta tesno sovpada z dinamiko oskrbovalnih verig. Na zadnjem delu smo se posvetili identifikaciji in analizi načinov, kako izboljšati upravljanje oskrbovalnih verig, ter zaključili, da je obvladovanje le-teh v današnjem poslovnem okolju ključnega pomena.
Posebej so nas zanimali znanje in izkušnje zaposlenih v izbranem podjetju glede upravljanja oskrbovalne verige med pandemijo, saj se običajno v kriznih trenutkih lahko najlažje vidijo faktorji, katerim je potrebno nameniti največ pozornosti in izboljšav. Vzporedno smo si prizadevali poiskati vsaj tri načine, kako izboljšati upravljanje oskrbovalnih verig oziroma strategij za reševanje težav, saj je cilj vsakega vodje zmanjšati tveganja v dobavnih verigah, še preden se pojavijo kakršnekoli težave ali krize.
Naša raziskava je temeljila na izvedbi ankete, ki smo jo poslali v trgovsko podjetje X. Ugotovili smo, da je ključna sestavina vsake uspešne dobavne verige nedvomno visokokakovostno usposobljen kader. Sklepamo tudi, da bodo tisti, ki vlagajo več kot zgolj minimalno potrebno v izboljševanje svojih oskrbovalnih verig, imeli tržno prednost pred konkurenco ter da njihova stabilnost na trgu ne bo nikoli vprašljiva.
Keywords: Upravljanje s tveganji, oskrbovalne verige, trgovsko podjetje
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 353; Downloads: 42
Full text (1,99 MB) |
3. Obvladovanje tveganj v Silicon Valley BankJan Tisaj, 2023, undergraduate thesis Abstract: V raziskavi smo proučili dejavnike, ki so privedli do propada ameriške Skupine Silicon Valley Bank (Silicon Valley Bank Financial Group – SVBFG). Pokazali smo, kako je neustrezna struktura naložbenega portfelja SVBFG izpostavila veliki meri obrestnega tveganja, prekomerna koncentracija depozitov znotraj ene panoge pa je s seboj prinesla še tveganje koncentracije in likvidnostno tveganje. Vsa ta tveganja niso bila zaznana pravočasno in zato tudi ne ustrezno upravljana, kar je na koncu privedlo do propada SVBFG. Pokazali smo tudi, kako pomanjkljivo in neodločno je bilo ukrepanje s strani regulatorja ter kako je velika javna pozornost, namenjena dogajanju, povzročila zgodovinsko najhitrejši »bank run«.
Keywords: Silicon Valley Bank, Silicon Valley Bank Financial Group -SVBFG, bančna tveganja, upravljanje z bančnimi tveganji, bančna regulacija
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 408; Downloads: 36
Full text (889,17 KB) |
4. UPORABA ANALITIČNIH PRISTOPOV PRI ODKRIVANJU PREVAR V RAČUNOVODSKIH IZKAZIHRebeka Dobaja, 2021, master's thesis Abstract: Računovodske prevare in še posebej prevarantsko poročanje so pereč problem, ki predstavljajo trn v peti revizorjev, investitorjem, forenzičnim računovodjem in vsem drugim, ki sprejemajo odločitve o obravnavanem podjetju. Na prvi pogled je precej težko oceniti, ali podjetje resnično in pošteno prikazuje svoje poslovanje skozi računovodske izkaze in poslovno poročilo. Zato so se v praksi uveljavile različne tehnike, načini, pristopi, ki odločevalcem omogočajo pridobitev informacij na drugačen način, s tem pa bodo ocenili verjetnost, ali podjetje prevarantsko poroča ali ne. Cilj magistrske naloge je preučiti analitične pristope, njihove sestavne dele, izračune in interpretacijo rezultatov ter le-to uporabiti na primeru podjetja, ki verjetno ni manipulator, in na primeru podjetja, ki verjetno je manipulator.
Uporabljena modela sta nam podala rezultate in informacije, s katerimi smo lahko potrdili že znana dejstva o podjetjih, predstavili informacijo za tiste, ki se o obravnavanem podjetju odločajo in sprejemajo odločitve, ter primerjali razlike in podobnosti dobljenih končnih rezultatov za tekoče leto in še za štiri pretekla leta med dvema različnima podjetjema. Za podjetje X smo na podlagi modela M-vrednosti in modela C-vrednosti ugotovili, da z veliko verjetnostjo ni manipulator, za podjetje Y pa smo na podlagi istih modelov ugotovili, da je večja verjetnost, da je podjetje Y manipulator, posledično pa so računovodski izkazi prikrojeni. To smo ugotovili predvsem za leto 2017 in 2020 na podlagi modela M-vrednosti, na podlagi modela C-vrednosti pa zgolj za leto 2020.
Po opravljenih preučevanjih modelov in analitičnih pristopov ugotavljamo, da modeli niso povsem zanesljivi, pa vendar bi lahko odločevalcem lahko pravilno sugerirali pri sprejemanju odločitev oziroma vsaj pri ocenjevanju tveganosti sprejema odločitve glede obravnavanega podjetja.
Keywords: Računovodske prevare, prevarantsko poročanje, upravljanje s tveganji, Beneish model M-vrednosti, Montier model C-vrednosti
Published in DKUM: 21.10.2021; Views: 1062; Downloads: 160
Full text (2,27 MB) |
5. Upravljanje s tveganji v organizacijah - vidik informacijske varnosti : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeToni Zupanc, 2018, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na informacijsko varnost v manjših organizacijah. Informacijska varnost je pojem, ki ga večje organizacije zelo dobro poznajo in se s tem problemom tudi temeljito ukvarjajo. Informacijska varnost je v današnjem času tako pomembna, da se je tej problematiki, že namenilo več standardov, ki pomagajo organizacijam, da jo izboljšajo. V manjših organizacijah pa nastaja problem z znanjem in sredstvi, ki jih organizacija poseduje in nameni informacijski varnosti.
Da bi bolje razumeli pomen informacijske varnosti, smo v teoretičnem delu predstavili tveganja, ki pretijo organizacijam na področju informacijske varnosti, standarde, ki so se uveljavili na področju upravljanja s tveganji in. Dotaknili smo se tudi uvedbe priporočenih praks za upravljanje z informacijsko varnostjo v manjše organizacije (priprava varnostnega načrta, in pripravo ustreznih varnostnih preprek).
Empirični del diplomskega dela predstavlja intervju, ki smo ga opravili z dvema manjšima organizacijama s katerim smo ugotavljali ali se zavedajo groženj, ki pretijo njihovemu poslovanju, na kakšen način poskrbijo za informacijsko varnost, ali so že zaznali katero od groženj in ali sledijo kateremu od standardov, ki so uveljavljeni na področju informacijske varnosti.
Keywords: diplomske naloge, upravljanje s tveganji, informacijska varnost, grožnje, manjše organizacije
Published in DKUM: 23.10.2018; Views: 893; Downloads: 137
Full text (1,47 MB) |
6. |
7. PRESTRUKTURIRANJE NOVE KBM, D. D.Mia Furek, 2014, master's thesis Abstract: Tako svet kot Evropa se v zadnjem desetletju srečujeta z resno finančno in gospodarsko krizo. Ta je globoko prizadela finančni in realni sektor. Najprej se je začela kazati na finančnem področju, saj je ta najbolj izpostavljen neravnovesju in težavam, ki pa so posledično negativno vplivale še na realni sektor. Organizacije v času svojega delovanja prehajajo v različna razvojna obdobja. V svojem življenjskem ciklusu lahko zaidejo v obdobje krize. Ko se srečajo s krizo, je njihovo nadaljnje poslovanje ogroženo. Krizna situacija v organizacije vnese številne spremembe, negotovost in nova tveganja. Onemogočeno je doseganje zastavljenih ciljev, ogrožene so njihove organizacijske sposobnosti in vprašljiv postane sam obstoj organizacije. Za takšne organizacije je pomembno, da ugotovijo glavne vzroke krize in poskušajo najti ustrezno rešitev za njeno odpravo. Svojo strukturo morajo spremeniti in prilagoditi spremembam, ki so nastale v okolju. Ko so prizadeti vsi poslovni procesi, torej celotna organizacija, je edina rešitev dobro premišljen in izveden načrt prestrukturiranja organizacije.
Magistrska naloga obravnava primer prestrukturiranja izbrane organizacije. Prestrukturiranje predstavlja strateški način, s pomočjo katerega organizacije dosegajo spremembe na vseh področjih svojega delovanja. Prestrukturiranje je metoda radikalne prenove in spreminjanja. Njen osnovni cilj je preoblikovanje različnih struktur organizacije in vsebine načina dela, ki pripomore k povečanju uspešnosti ter učinkovitosti njenega nadaljnjega poslovanja. Predmet preučevanja v magistrski nalogi je postopek prestrukturiranja in spreminjanja Nove KBM, kot proces prilagajanja krizni situaciji, v kateri se je le-ta znašla. Ugotovljeni in predstavljeni so vzroki nastanka potrebe po prestrukturiranju, predstavljeni so sama izvedba in dosedanji rezultati oziroma že izvedene spremembe.
V prvem delu naloge je predstavljena poslovna kriza in njene značilnosti ter državne pomoči organizacijam, ki so zašle v težave. V drugem delu pa je opredeljena krizna situacija, v kateri se je znašla Nova KBM, in predstavljen celoten načrt njenega prestrukturiranja kot rešitev na odziv sprememb v takšni situaciji. Pri načrtovanju in pisanju naloge ter pridobitvi ključnih informacij smo uporabili aktualno literaturo in javno dostopne baze podatkov, prav tako podatke in vire znotraj banke. Pri preučevanju njenega prestrukturiranja in glede na rezultate, ki jih je banka izkazala v zadnje pol leta, menimo, da se je izbran postopek reševanja iz krize pokazal kot pravilna in primerna rešitev za zelo zahtevno situacijo. Ugotovili smo, da je po drugi strani kriza tudi dobra za organizacije, saj zahteva nujne spremembe za izboljšanje njenega delovanja. Menimo, da trenutno banka učinkovito obvladuje svoje okolje in prilagaja poslovanje nastalim možnim tveganjem in spremembam v okolju. Pri svojem poslovanju skuša zagotavljati najvišje standarde varnosti in zanesljivosti za svoje komitente in bodoče stranke ter za celotno okolje v katerem deluje.
Keywords: kriza, državna pomoč, prestrukturiranje, racionalizacija, dokapitalizacija, slaba banka, upravljanje s tveganji
Published in DKUM: 26.01.2015; Views: 1718; Downloads: 352
Full text (1,23 MB) |
8. OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA S POUDARKOM NA ZAVAROVANJU KREDITOVVesna Eichmeier, 2012, master's thesis Abstract: Okolje, v katerem poslujejo banke, je izredno dinamično in hiter razvoj spremljajo številna tveganja. Tveganju se v poslovni banki ni mogoče popolnoma izogniti, zato se mora vsaka banka zavedati učinkovitega upravljanja s tveganji, ki vključuje prvine prepoznavanja, merjenja in ocenjevanja, spremljanja in poročanja. Banka, ki aktivno upravlja s tveganji, ima pred konkurenco odločilno prednost.
Osrednje mesto med bančnimi tveganji, zavzema nedvomno kreditno tveganje in ga lahko opredelimo kot tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.
Cilj upravljanja s kreditnim tveganjem je maksimiranje tveganja prilagojene donosnosti in hkrati obdržati nivo tveganja v sprejemljivih okvirjih. Pri obvladovanju tveganja mora banka upoštevati ne samo tveganja v celotnem kreditnem portfelju ampak tudi tveganja pri sklepanju individualnih kreditnih poslov. Obvladovanje s kreditnim tveganjem je ključna komponenta celovitega upravljanje s tveganji in bistveno vpliva na dolgoročno uspešnost vsakega bančnega poslovanja.
Obvladovanje ključnih tveganj, ki jih najpogosteje delimo na kreditno, obrestno, valutno, likvidnostno, tržno in operativno tveganje, je temeljito regulirano tudi z bančnimi predpisi, med katerimi je najpomembnejši Zakon o bančništvu s podzakonskimi akti.
Banke poskušajo obvladovati kreditno tveganje na različne načine, ki jih delimo na merjenje in obvladovanje kreditnega tveganj. Z merjenjem tveganja banka določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Za merjenje kreditnega tveganja obstajajo različni modeli, ki segajo od kvantitativnih do kvalitativnih. Kreditno tveganje banka obvladuje na več načinov kot na primer z izpolnjevanjem zakonskih zahtev, razpršenostjo naložb po sektorjih, uporabo ustreznih modelov in zavarovanje kreditov. Ugotavljanje bonitete kreditojemalca je bistven dejavnik za obvladovanje kreditnega tveganja. Banke komitente razvrščajo v bonitetne razrede in na podlagi razreda določajo tudi zavarovanje kreditne naložbe. Banke ocenjujejo kvaliteto svojega kreditnega portfelja in kreditna tveganja na podlagi bonitetnih ocen komitentov. Pri tem banka z bonitetno oceno naredi oceno kvalitete komitenta in njegove sposobnosti, da bo izpolnil svoje obveznosti. Merila, na podlagi katerih banke ocenjujejo boniteto, delimo na objektivna in subjektivna.
Pomembno oceno odigra tudi oblika kreditnega zavarovanja in to že na začetku postopka odobritve kredita. Na podlagi tega, kaj je kreditojemalec pripravljen ponuditi za zavarovanje kredita.
Namen naloge je predstaviti različne metode merjenja, ocenjevanja in obvladovanja kreditnega tveganja ter njihovo upravljanje v Abanki Vipi d.d. in predstaviti nove možnosti za obvladovanje tveganj v bančnem sektorju.
Keywords: banke, tveganja, upravljanje s tveganji, kreditno tveganje, obrestno tveganje, valutno tveganje, likvidnostno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje, metodologije, merjenje, kreditna analiza, zavarovanje tveganj
Published in DKUM: 31.01.2013; Views: 2933; Downloads: 384
Full text (1,36 MB) |
9. Analiza funkcionalnosti programa RAA (Risk assessment accelerator) : diplomsko delo univerzitetnega študija VarstvoslovjeŽiga Primc, 2012, undergraduate thesis Abstract: Izdelava ocene ogroženosti je danes v podjetjih ena ključnih nalog, saj na ugotovitvah ocene vodstvo organizacije snuje odločitve. Ker je čas eden pomembnejših dobrin v poslovnem svetu je pomembna tudi hitrost dela, zato poznamo danes številna orodja za izdelavo ocene tveganja, ki izdelavo poenostavijo in pospešijo. Dve orodji, ki to omogočata sta RAA (Risk Assessment Accelerator) in ARAT (Astec Risk Assessment Tool) slovenskih podjetij Netis d.o.o. in Astec d.o.o.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, kjer je prvi teoretični drugi pa praktični del. V prvem je bila pregledana domača in tuja literatura na področju upravljanja s tveganji, analize tveganja, standardih o informacijski varnosti, orodjih za izdelavo ocene ogroženosti in drugo.
V drugem delu smo napravili pregled funkcionalnosti in orodji med sabo primerjali, kar je pokazalo prednosti in slabosti obeh orodij ter posledično področja katera bi bilo možno izboljšati. Namen in cilji diplomske naloge so bili doseženi, kot tudi potrjene vse tri predpostavke. Aplikaciji smo primerjali v štirih kategorijah, ki so uporabniška prijaznost, vizualni izgled, dostopnost aplikacije in funkcije aplikacije. Rezultati so podani na tabelarni način, po vnaprej določeni kriterijski lestvici, opravili pa smo tudi SWOT analizo obeh orodij. Tako RAA kot ARAT sta primera kvalitetnega izdelka, ki pa imata še prostora za izboljšave.
Namen diplomske naloge ni iskati napake, ampak možnosti za izboljšave omenjenih orodij.
Keywords: organizacije, tveganja, upravljanje s tveganji, ocena tveganja, programi, diplomske naloge, Risk assessment acelerator, RAA
Published in DKUM: 11.10.2012; Views: 2189; Downloads: 226
Full text (6,23 MB) |
10. OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJATjaša Ružič, 2010, final seminar paper Abstract: Kreditno tveganje je tveganje finančne izgube, ki je predvsem posledica dolžnikove nezmožnosti, da zaradi katerega koli vzroka ne izpolni svoje pogodbene ali finančne obveznosti. Tveganje ima dve razsežnosti, ali bodo sredstva vrnjena ali ne, ter ali bodo vrnjena v roku kot je dogovorjeno med kreditodajalcem in kreditojemalcem. Kreditno tveganje je z vidika nastanka potencialnih izgub najpomembnejše bančno tveganje, zato je njegovo učinkovito obvladovanje in upravljanje za poslovanje bank zelo pomembno.
Poleg kreditnega tveganja poznamo še vrsto drugih tveganj kot so: deželno, likvidnostno, obrestno, pravno, operativno in druga. Dejavniki kreditnega tveganja, so podlaga na kateri lahko pričnemo ocenjevati kreditojemalčevo sposobnost vračila izposojenih sredstev in meriti kreditno tveganje. Dejavniki, ki vplivajo na kreditno tveganje so podjetje, okolje in panoga.
Kreditno tveganje lahko razvrstimo na tri vrste podtveganj: tveganje izpostavljenosti banke, tveganje izterjave neplačanega dolga ter tveganje neizpolnjevanja obveznosti. Vse tri vrste podtveganj smo podrobneje pojasnili v 3 poglavju.
Banke poskušajo na različne načine obvladovati kreditno tveganje, ki jih lahko delimo na obvladovanje in merjenje kreditnega tveganja. Ugotavljanje, merjenje in spremljanje kreditnega tveganja ter bančni nadzor je marsikje tudi že računalniško podprt. Banka z merjenjem tveganja določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Poznamo več načinov za obvladovanje in upravljanje omenjenega tveganja. To so: ugotavljanje bonitete in kreditne sposobnosti kreditojemalca, razvrščanje aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk, izpostavljenost banke, kreditne mape, pomen informacij v kreditnih poslih, kreditna analiza ter ocenjevanje in merjenje kreditnega tveganja. Zaradi treh osnovnih motivov banke je ocenjevanje omenjenega tveganja ključno, in sicer zaradi pravilnega zaračunavanja cene kredita, pravilnega določanja višine kredita in dobe kreditiranja ter pravilne ocene potencialne izgube. Bistven dejavnik za obvladovanje omenjenega tveganja je ugotavljanje bonitete kreditojemalca. Komitente banke razvrščajo v bonitetne razrede in predvsem na podlagi razreda določajo tudi zavarovanje kreditne naložbe. Kvaliteto svojega kreditnega portfelja in kreditna tveganja banke ocenjujejo na podlagi bonitetnih ocen komitenta. Z bonitetno oceno banka naredi oceno kvalitete komitenta in njegove sposobnosti, da bo izpolnjeval svoje obveznosti. Modeli za merjenje kreditnega tveganja se delijo na kvantitativni model ter kvalitativni model. Kvalitativni modeli so v primerjavi s kvantitativnimi modeli subjektivnega značaja, vendar kljub temu uporabno orodje za ocenjevanje kreditnega tveganja. Tveganje ocenjujejo z vidika faktorjev, ki so značilni za posamezne kreditojemalce (finančni vzvod, variabilnost dobička, ugled kreditojemalca,..) ter z vidika tržnih faktorjev, ki zadevajo vse kreditojemalce (višina obrestnih mer, poslovni cikel).
Katero vrsto zavarovanja kredita bo zahtevala banka od komitenta je odvisno od številnih dejavnikov kot so stroški zavarovanja, kvalitete zavarovanja, namena in ročnosti kredita, vrste kreditojemalca ter drugih dejavnikov. Poznamo različne oblike zavarovanja kredita kot so bančna garancija, poroštvo, hipoteka, patronatska izjava, prenos v zavarovanje ter pristop k dolgu.
Več kazalnikov opozarja, da se kreditno tveganje razmeroma hitro povečuje tudi v slovenskem bančnem sektorju. En od kazalnikov je naraščanje zamud komitentov pri poravnavanju obveznosti do bank, povečanje deleža nedonosnih terjatev, višja pokritost terjatev z oslabitvami ter prehajanje iz najvišjih bonitetnih skupin A in B v skupino C. Kreditno tveganje je naraslo tudi na podlagi izpostavljenosti tujcem, pri katerih je delež zamud nad 90 dni v vseh zamudah te skupine komitentov v primerjavi z drugimi skupinami komitentov najvišja. Visok finančni vzvod imajo dejavnosti kot so gradbeništvo, promet, skladiščenje in poslovanje z nepremičninami. V letu 2009
Keywords: tveganje, kreditno tveganje, obvladovanje tveganj, kreditna analiza, zavarovanje tveganj, stabilnost bančnega sektorja, upravljanje s tveganji
Published in DKUM: 09.11.2011; Views: 4802; Downloads: 580
Full text (575,08 KB) |
