Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo "Management talentov v uspešnem prehranskem podjetju: Vpliv DEI (raznolikost, enakost in vključenost)" preučuje povezavo med strategijami upravljanja talentov in fluktuacijo zaposlenih med generacijo Z in Milenijci. Naloga se osredotoča na identifikacijo ključnih dejavnikov, ki vplivajo na motivacijo, zadovoljstvo in zadržanje zaposlenih, ter na vpliv Diversity _ Equity _ Inclusion (Raznolikost _ Enakost _ Vključenost: v nadaljevanju DEI) praks na ustvarjanje vključujočega delovnega okolja. Teoretični del naloge obravnava koncept upravljanja talentov, pomen fleksibilnosti in vključujoče delovne kulture ter prednosti in omejitve DEI strategij. Pri tem izpostavi primere tako uspešnih kot neuspešnih implementacij DEI politik, ki ponazarjajo njihovo kompleksnost in občutljivost v organizacijskem okolju. Empirični del temelji na analizi podatkov, pridobljenih s kvantitativno raziskavo, izvedeno med zaposlenimi v prehranskem podjetju. Rezultati so pokazali, da so jasno opredeljene strategije razvoja kariere in možnosti za napredovanje ključni dejavniki za mlajše generacije, medtem ko starejši zaposleni večji pomen pripisujejo stabilnosti in medsebojnim odnosom. Praksa DEI pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, vendar nepravilna implementacija lahko povzroči občutek nepravičnosti in zmanjša zaupanje med zaposlenimi. Ugotovitve ponujajo praktične smernice za prehranska podjetja pri oblikovanju strategij za zadržanje talentov in izboljšanje organizacijske učinkovitosti. Delo prispeva k razumevanju pomena prilagodljivih kadrovskih strategij in DEI praks ter njihovemu vplivu (pozitivnem in negativnem) na zmanjšanje fluktuacije zaposlenih v konkurenčnem poslovnem okolju.
Keywords: Upravljanje talentov, Generacija Z, Milenijci, DEI, Fluktuacija
Published in DKUM: 24.04.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (1,61 MB)

Abstract: V sodobnih organizacijah se pojavlja vse večja potreba po učinkovitem upravljanju IT procesov, predvsem zaradi hitrih tehnoloških sprememb, kompleksnosti poslovnih operacij in naraščajočih zahtev po optimizaciji virov. Ogrodje COBIT 2019 ponuja strukturiran pristop k upravljanju in nadzoru informacijske tehnologije, s poudarkom na usklajevanju poslovnih in IT-ciljev. V diplomskem delu smo najprej predstavili ogrodje COBIT 2019 in njegov jedrni model, nato pa smo se osredotočili na domeno APO (Usklajevanje, Načrtovanje in Organizacija), natančneje na proces APO05 – Upravljanje portfelja. V nadaljevanju smo analizirali različna orodja za upravljanje portfelja, pri čemer smo podrobneje predstavili SharpCloud, Wrike in Monday, ter ocenili njihovo uporabnost v kontekstu COBIT APO05. Na podlagi določenih kriterijev ocenjevanja smo izvedli primerjalno analizo teh orodij po standardu COBIT. Zaključili smo z ugotovitvami, katero izmed obravnavanih orodij se najbolj prilagaja standardu COBIT pri upravljanju portfelja.
Keywords: COBIT 2019, upravljanje portfelja, APO05, ocenjevanje orodij, primerjava orodij
Published in DKUM: 27.03.2025; Views: 0; Downloads: 20
Full text (2,47 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava uporabo programske opreme za operativno upravljanje v gradbenem podjetju X. Teoretični del zajema pomen ustrezne programske opreme v gradbeništvu, vlogo vodje sektorja operative in mehanizacije ter pregled obstoječih rešitev za upravljanje projektov, dokumentne sisteme, resurse in mehanizacijo ter nadzor stroškov. Aplikativni del se osredotoča na analizo obstoječega stanja v podjetju in uporabo programske opreme z vidika njenega vpliva na operativne procese, produktivnost in optimizacijo. Ugotovitve kažejo, da trenutna programska oprema ustreza potrebam sektorja, učinkovito podpira operativne procese in prispeva k skladnosti z zakonodajo ter večji produktivnosti. Kljub temu podjetje prepoznava priložnosti za nadaljnjo digitalizacijo in uvedbo naprednih funkcionalnosti za še boljšo podporo strateškim ciljem.
Keywords: Programska oprema, operativno upravljanje, gradbeno podjetje, optimizacija procesov, produktivnost, digitalizacija.
Published in DKUM: 24.03.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (1,67 MB)

Abstract: V preteklih letih so se pojavili številni dogodki (kot so finančne krize, neodgovorno korporativno upravljanje itd.), ki so negativno vplivali na gospodarske družbe, gospodarstvo in s tem tudi na deležnike in širšo družbo. S strani ključnih deležnikov gospodarskih družb se je tako začela pojavljati vedno večja potreba po celovitosti poročanih informacij s strani gospodarskih družb in po večji transparentnosti. Z vpeljavo Evropske direktive 2014/95/EU (v nadaljevanju NFRD) je bila na evropski ravni vpeljana zahteva za poročanje nefinančnih podatkov za določene skupine gospodarskih družb. Z objavo tovrstnih informacij naj bi gospodarske družbe njihovim deležnikom in širši javnosti prikazale celovitejšo plat svojega poslovanja, ki se ne navezuje primarno na finančno stanje in pridobivanje dobička, temveč tudi na vlogo prilagajanja poslovanja gospodarske družbe v smeri ohranjanja naravnega in družbenega okolja. S tem bi se širši javnosti prikazala dodatna področja poslovanja in upravljanja gospodarskih družb, ki bi pripomogla k večjemu zavzemanju gospodarskih družb za doseganje ciljev, ki so vsebinsko naravnani k trajnostnemu in družbeno odgovornemu razvoju. Glavni poudarek doktorske disertacije se nanaša na raziskavo vpliva zakonodaje nefinančnega poročanja na kakovost poročanih nefinančnih informacij (raziskovalni konstrukt 1) in na vpliv zakonodaje nefinančnega poročanja na trajnostno korporativno upravljanje (raziskovalni konstrukt 2). Tovrstni vpliv je v raziskavi doktorske disertacije proučevan na podlagi lastnega raziskovalnega modela, ki je bil vzpostavljen na temelju zahtev NFRD, CSRD, standardov ESRS in MER-modela integralnega managementa in upravljanja. Doktorska disertacija je razdeljena na teoretični in empirični del. Prvo poglavje doktorske disertacije predstavlja uvodno poglavje, ki vsebuje opredelitev problema raziskave, raziskovalno tezo, cilje raziskave, raziskovalna vprašanja, kot tudi predpostavke in omejitve raziskave ter opis raziskovalnih metod. Drugo in tretje poglavje doktorske disertacije se nanašata na opis teoretične podlage, zgodovinskega razvoja in zakonodaje na področju korporativnega upravljanja in družbeno odgovornega ter trajnostnega korporativnega upravljanja. Četrto poglavje doktorske disertacije vsebuje opis celovitega in trajnostnega upravljanja gospodarskih družb na podlagi MER-modela integralnega managementa in upravljanja. V petem poglavju so opisani pravni viri na področju družbeno odgovornega in trajnostnega korporativnega upravljanja v EU in medsebojna primerjava pravnih okvirjev izbranih držav (Slovenije, Nemčije in Francije), ki so vključene v empirični del raziskave doktorske disertacije. Ugotovitve, pridobljene v drugem, tretjem, četrtem in petem poglavju, so bile uporabljene za pripravo lastnega raziskovalnega modela, ki je opisan v šestem poglavju doktorske disertacije. Lasten raziskovalni model za ovrednotenje nefinančnih informacij je bil uporabljen za izvedbo empirične raziskave. Empirična raziskava, ki je predstavljena v sedmem poglavju, je bila izvedena na podlagi kvalitativne metode pluralne razlagalne študije primera. Za analizo podatkov je bila v raziskavi študije primera uporabljena kvalitativna metoda analize vsebine v povezavi z metodo primerjalne analize. V raziskavo je bilo vključenih 30 gospodarskih družb iz Slovenije, Nemčije in Francije (10 gospodarskih družb iz vsake države). Raziskava je bila izvedena na podlagi javno objavljenih letnih poročil in trajnostnih poročil, objavljenih za leti 2017 in 2021. Predstavljenim rezultatom empiričnega dela raziskave sledi opis implikacij rezultatov raziskave za gospodarske družbe in širšo družbo v osmem poglavju ter sklep s ključnimi ugotovitvami raziskave.
Keywords: nefinančno poročanje, korporativno upravljanje, MER-model integralnega managementa in upravljanja, družbeno odgovorno korporativno upravljanje, trajnostno korporativno upravljanje
Published in DKUM: 11.03.2025; Views: 0; Downloads: 38
Full text (3,05 MB)

Abstract: V sodobnem digitalnem poslovnem okolju so pričakovanja strank in uporabnikov različnih izdelkov in storitev vse bolj kompleksna, konkurenca pa vse bolj obsežna. Zato postajajo rešitve CRM z naprednimi zmogljivostmi ključni dejavniki konkurenčne prednosti podjetij vseh velikosti in panog. Le-te omogočajo sistematično zbiranje, upravljanje in analiziranje podatkov o strankah, izboljšajo odnose s strankami in izkušnjo strank, optimizirajo poslovne procese ter znatno povečajo produktivnost in učinkovitost zaposlenih, ki pri svojem delu uporabljajo rešitve CRM. Med vodilnimi rešitvami CRM na trgu se v magistrskem delu osredotočamo na primerjavo uporabniške izkušnje Salesforce rešitve CRM kot pionirja na področju CRM s široko paleto naprednih funkcij, prilagojenih podjetjem različnih velikosti in panog, ter HubSpot rešitve CRM kot pionirja za vhodni marketing, ki je s svojo ponudbo, brezplačnimi orodji in prijaznim uporabniškim vmesnikom posebej priljubljen med majhnimi in srednje velikimi podjetji. Kljub mnogim podobnostim med rešitvama, kot so storitve v oblaku, orodja umetne inteligence, prilagodljivost, širok cenovni razpon, pa obstaja veliko ključnih razlik, ki vplivajo na njuno izbiro in uporabniško izkušnjo. Pri tem uporabniška izkušnja rešitev CRM postaja ključen dejavnik uspešnosti rešitev CRM. V magistrskem delu se osredotočamo na vprašanje, katera od omenjenih rešitev CRM ponuja boljšo splošno uporabniško izkušnjo, katerim uporabnikom in zakaj. Pri tem analiziramo mnenja in ocene dejanskih uporabnikov Salesforce in HubSpot rešitev CRM iz različnih spletnih virov, vključimo pa tudi lastna opažanja (s pomočjo brezplačne preizkusne različice ter platform za izobraževanje Salesforce Trailhead in HubSpot Academy) glede ključnih vidikov rešitev CRM, kot so cene, funkcionalnosti, uporabniški vmesnik, možnosti prilagoditev idr. Za lažje razumevanje obravnavanega področja pa najprej podrobneje razložimo še rešitve CRM in njihove značilnosti, uporabniško izkušnjo in njeno povezanost z uporabniškim vmesnikom, umetno inteligenco in CRM. Predstavimo tudi podjetji Salesforce in HubSpot ter storitve, podporo uporabnikom in možnost izobraževanj obeh omenjenih ponudnikov. Z analizo uporabniške izkušnje Salesforce in HubSpot rešitev CRM želimo prispevati k boljšemu razumevanju prednosti in slabosti obeh rešitev CRM ter z dragocenim vpogledom z vidika uporabniške izkušnje zagotoviti ključne informacije podjetjem, povezane z izbiro in uporabo CRM sistema.
Keywords: upravljanje odnosov s strankami, rešitve CRM, uporabniška izkušnja, umetna inteligenca, Salesforce, HubSpot.
Published in DKUM: 17.02.2025; Views: 0; Downloads: 47
Full text (2,37 MB)