| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Skrajna sila v zvezi z mednarodnim pojavom terorizma
Lea Lepoša, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Skrajna sila je institut, ki izključuje obstoj enega izmed elementov splošnega pojma kaznivega dejanja ter posledično obstoj kaznivega dejanja. Slovenski pravni red se je pri ureditvi instituta skrajne sile zgledoval po nemškem sistemu, ki sprejema teorijo diferenciacije. To pomeni, da temelji na razlikovanju med upravičljivo in opravičljivo skrajno silo. »Common law« sistemi pa zastopajo veliko bolj konservativno stališče in tako praviloma storilcu ne priznavajo obrambe s skrajno silo. Razlikujejo pa med skrajno silo kot objektivnim razlogom izključitve protipravnosti in prisilo, kot subjektivnim razlogom izključitve krivde. Že iz zgodovine so znani primeri sklicevanja na skrajno silo (kot denimo primer Karneadove deske), v sodobnem času pa se nanjo sklicujejo v vedno več situacijah. Posebno težaven primer predstavlja »the ticking bomb« scenarij, ki ga lahko opišemo kot primer, ko preiskovalci priprejo terorista, ki bi naj na naseljenem območju nastavil tempirano bombo. Ker bomba ogroža veliko ljudi, ga zaslišujejo, da bi jim izdal njeno lokacijo. Ker lokacije ne izda, ga mučijo. V tem primeru obstaja pravno ter moralno vprašanje, s katerim se ukvarjam v drugem delu diplome, in sicer ali se lahko preiskovalci ob takem ravnanju uspešno sklicujejo na skrajno silo? In če da, na katero vrsto, opravičljivo ali celo upravičljivo? Med pravniki in teoretiki o tem zaenkrat še ne obstaja soglasje. Iz zgodovine pa so znani primeri, ko so oblasti celo s predpisi predvidele to možnost.
Keywords: Skrajna sila, upravičljiva skrajna sila, opravičljiva skrajna sila, terorizem, mučenje, »the ticking bomb«.
Published: 23.11.2018; Views: 648; Downloads: 150
.pdf Full text (278,63 KB)

2.
Upravičljiva skrajna sila
Maruša Orešnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Osrednji element diplomske naloge je institut upravičljive skrajne sile, ki je v pravni teoriji predmet številnih razprav in pri kazenskem pravu sodi med abecedo proučevanja temeljnih institutov. Pravilna razlaga in uporaba instituta skrajne sile sta izredno pomembni in v pravosodni praksi nemalokrat povzročata kar nekaj težav, ki so najverjetneje posledica nezadostnega teoretičnega in zakonodajnega obravnavanja tega instituta, zato bodo v tej diplomski nalogi predstavljena nekatera najpomembnejša teoretična izhodišča v zvezi s tem institutom. Kadar storilec izvrši dejanje, ki ima vse zakonske znake kaznivega dejanja, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno neposredno grozečo nevarnost, nastopi skrajna sila. Skrajna sila predstavlja splošni institut kazenskega materialnega prava, ki je podan, ko gre za kolizijo dveh pravno zavarovanih dobrin oziroma interesov, pri čemer je potrebno za rešitev ene dobrine žrtvovanje oziroma poškodovanje druge. Ker govorimo o posegih v tuje pravne dobrine, je potrebna skrbna presoja po strogih merilih. Sklicevanje na skrajno silo ima kot posledico nekaznovanje storilca. Slovenska zakonska ureditev sledi teoriji diferenciacije, ki razlikuje med dvema oblikama skrajne sile, in sicer med upravičljivo ter opravičljivo skrajno silo. Obe obliki in njuna primerjava sta opisani v prvem delu diplomskega dela. Pravno podlago instituta upravičljive skrajne sile, ki je opisana v drugem delu diplomske naloge, predstavlja Kazenski zakonik (v nadaljevanju KZ). Slovenska zakonska ureditev je dolgo poznala zgolj upravičljivo skrajno silo vse do leta 2008, ko je na novo uveljavljeni KZ-1 ukinil omenjeno obliko in jo nadomestil z institutom imenovanim skrajna sila, ki je izključeval storilčevo krivdo in njegovo kaznivost. Korenito spremembo je prinesla novela KZ-1B iz leta 2012, ta je sledila rešitvi, ki razlikuje med upravičljivo in opravičljivo skrajno silo. Zadnji del naloge opisuje primerjalno pravno ureditev instituta v posameznih državah, kjer je bilo ugotovljeno, da se evropski kontinentalni sistemi v primerjavi s sistemi »common law« precej drugače soočajo s problematiko instituta skrajne sile.    
Keywords: diplomske naloge, upravičljiva skrajna sila, opravičljiva skrajna sila, protipravnost, kazensko materialno pravo, Kazenski zakonik
Published: 19.10.2018; Views: 639; Downloads: 169
.pdf Full text (779,70 KB)

3.
Opravičljiva skrajna sila
Luka Metelko, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Pojmi skrajna sila, opravičljiva in upravičljiva skrajna sila ter silobran so le eni izmed elementov, s katerimi se srečuje kazensko materialno pravo. Kazensko materialno pravo skupaj s kazenskim procesnim pravom tvori eno od najstarejših pravnih panog  kazensko pravo. V kazenskem pravu najdemo različna pravna pravila, s katerimi država prepoveduje oziroma preprečuje takšna ravnanja posameznika, ki jih v določeni družbi označujejo kot nesprejemljiva, nevarna in zavržna. Cilj zaključnega dela je predvsem osredotočenost na raziskovanje opravičljive in upravičljive skrajne sile, skrajne sile ter silobrana v slovenskem kazenskem materialnem pravu. Primarno se bomo osredotočili na opisovanje koncepta skrajne sile  na ugotovitve in opredelitve elementov skrajne sile  in predstavili dejstva, kdo se sme sklicevati na skrajno silo in v kakšnih primerih ter kdo se v določenih primerih ne sme oziroma ne more sklicevati na skrajno silo. Naš cilj je tudi podrobneje spoznati način vplivanja skrajne sile na kaznivo dejanje, to je katere elemente splošnega pojma kaznivega dejanja izključuje, in natančneje preučiti in opredeliti njene elemente ter značilnosti. V nadaljevanju namenimo pozornost tudi dvema vrstama skrajnih sil, ki jih pozna slovensko kazensko pravo, ter objasnimo, zakaj sploh potrebujemo dve vrsti skrajnih sil in kakšen je njun namen. Pri opisovanju obeh vrst skrajnih sil je poudarek predvsem na ugotavljanju njihovih značilnosti in na primerjavi. Pri tem naredimo tudi vpogled v primere obeh vrst skrajne sile in opišemo pojem silobrana v slovenskem pravu. Poleg že navedenega, poskusimo narediti tudi primerjavo iz pravnega vidika. Primerjali bomo ureditev skrajne sile v slovenskem pravu z ureditvijo le-te v nemškem in avstrijskem pravu.
Keywords: diplomske naloge, kazensko pravo, opravičljiva skrajna sila, upravičljiva skrajna sila, skrajna sila, silobran
Published: 16.10.2018; Views: 967; Downloads: 219
.pdf Full text (487,18 KB)

4.
Ureditev skrajne sile v slovenskem in nemškem pravu
Tatjana Jurc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Avtorica v diplomski nalogi predstavlja ureditev skrajne sile v slovenskem in nemškem pravnem redu. V obeh je skrajna sila splošni institut kazenskega prava, ki je podan takrat, kadar storilec izvrši dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil neposredno grozečo nevarnost. Vsem primerom skrajne sile je skupno to, da gre za kolizijo dveh pravno zavarovanih dobrin, pri čemer moramo za rešitev ene žrtvovati oziroma poškodovati drugo. Ker gre za poseg v tujo dobrino, morajo biti merila za uporabo skrajne sile še posebej stroga. V drugem delu avtorica na kratko predstavi spremembe slovenskega Kazenskega zakonika iz leta 1994, ki je v svojem 12. členu urejeval samo upravičljivo skrajno silo in Kazenskega zakonika iz leta 2008, ki je v 32. členu uredil opravičljivo skrajno silo. Poleg slednje pa je zakon uredil še posebno vrsto skrajne sile, ki izključuje zgolj kaznivost. Tako v slovenskem pravnem redu ne poznamo skrajne sile, ki bi izključevala protipravnost dejanja. Tretji del diplomske naloge pa se nanaša na ureditev skrajne sile v nemškem pravnem redu (urejena je v 34. in 35. členu Kazenskega zakonika - Strafgesetzbuch — StGB), za katerega je značilno, da temelji na teoriji diferenciacije, ki razlikuje med opravičljivo in upravičljivo skrajno silo. Slednja izključuje protipravnost dejanja in se uporabi, ko v konflikt zaideta pravno zavarovani dobrini, ki nista enakovredni. Oseba, katere dobrine se pri tem poškodujejo, nima pravice do silobrana. Opravičljiva skrajna sila pa izključuje kazensko odgovornost storilca. V poštev pride, če so dobrine, ki se znajdejo v konfliktu, enakovredne. Oseba, katere dobrina se pri tem poškoduje, pa ima pravico do silobrana, kar izhaja iz dejstva, da takšno dejanje ostaja protipravno. V diplomski nalogi sta uporabljeni zlasti analitična in primerjalnopravna metoda (avtorica slovensko ureditev instituta skrajne sile primerja s kazenskopravno ureditvijo Zvezne Republike Nemčije), v manjši meri pa tudi zgodovinska metoda.
Keywords: skrajna sila, upravičljiva, opravičljiva, krivda, nemška ureditev
Published: 04.01.2011; Views: 2530; Downloads: 489
.pdf Full text (352,82 KB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica