1. Otroška varnostna olimpijada - preventivni projekt Policijske uprave Maribor s partnerjiRafael Viltužnik, 2025, published scientific conference contribution Abstract: V prispevku bomo predstavili preventivni projekt Policijske uprave Maribor Otroško varnostno olimpijado (OVO). OVO je tekmovanje osnovnošolcev v poznavanju pravil za preprečevanje negativnih varnostnih pojavov in odpravljanje njihovih vzrokov ter posledic. Poleg preizkušanja znanja in spretnosti je OVO namenjen tudi predstavitvi vseh javnih organov in služb, ki delujejo na področju varnosti. Tako si lahko otroci na vsakem predtekmovanju in finalni prireditvi pobliže ogledajo zanimivosti in opremo Policije, Slovenske vojske, zdravstvene oskrbe, gasilskih enot in drugih enot na področju zaščite in reševanja idr. V okviru OVO se vsako leto organizira tudi športno tekmovanje »Štengijada«. Prispevek predstavlja kratek zgodovinski oris, potek tekmovanja, način povezovanja med deležniki varnosti in drugimi zainteresiranimi posamezniki in podjetji ter namen in učinke izvajanja tega preventivnega projekta.
Keywords: otroška varnostna olimpijada, Policijska uprava Maribor, osnovna šola, deležniki varnosti, Štengijada
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
 Link to file |
2. Primerjava organizacijske kulture občin Puconci, Zabok in ČićevacDavid Bohar, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava organizacijsko kulturo v občinskih upravah, ki predstavlja enega izmed ključnih dejavnikov uspešnosti delovanja te veje javne uprave. Organizacijska kultura se kaže skozi vrednote, norme in vedenjske vzorce zaposlenih ter vpliva na vodenje, odločanje, komunikacijo in sodelovanje. V kontekstu občinskih uprav ima še poseben pomen, saj neposredno vpliva na kakovost izvajanja storitev za občane ter na zaupanje lokalne skupnosti v delovanje javnih institucij.
V teoretičnem delu so predstavljeni različni koncepti in modeli organizacijske kulture ter njihova vloga v javni upravi. Analizirane so značilnosti organizacijske kulture v občinskih upravah, s poudarkom na dejavnikih, kot so vloga zaposlenih, pomen vodstvenih struktur, procesi odločanja ter sodelovanje pri izvajanju nalog. Teoretična izhodišča kažejo, da lahko ustrezna kultura spodbuja pozitivno delovno okolje, motivira zaposlene in krepi pripadnost, medtem ko neustrezna kultura zavira razvoj, zmanjšuje učinkovitost in povzroča nezadovoljstvo.
Empirični del raziskave temelji na anketnem vprašalniku med zaposlenimi v občinskih upravah, s katerim je bilo proučeno, kako dojemajo različne vidike organizacijske kulture. Rezultati so pokazali, da zaposleni prepoznavajo pomen jasne in odprte komunikacije, konstruktivnega sodelovanja ter vključevanja v procese odločanja. Ob tem so bile izpostavljene tudi slabosti, kot so: hierarhična togost, omejene možnosti vplivanja na ključne odločitve in pomanjkanje razvojno usmerjenih praks. Analiza je razkrila razlike v dojemanju glede na delovno mesto, izkušnje in vlogo v organizaciji, kar potrjuje, da organizacijska kultura ni enotna, temveč jo zaposleni zaznavajo različno.
Sklepi raziskave potrjujejo, da je organizacijska kultura eden najpomembnejših elementov učinkovitega delovanja občinskih uprav. Njena krepitev na področjih sodelovanja, vključevanja zaposlenih in spodbujanja odprte komunikacije lahko pomembno prispeva k večjemu zadovoljstvu zaposlenih ter k večji uspešnosti izvajanja nalog v javnem interesu. Ugotovitve hkrati nakazujejo, da je prihodnji razvoj občinskih uprav tesno povezan z oblikovanjem fleksibilnejše, inovativne in k izboljšavam usmerjene organizacijske kulture, ki bo kos sodobnim družbenim in upravnim izzivom.
Keywords: Organizacijska kultura, občinska uprava, zaposleni v občinski upravi, delovno okolje, odločanje v organizaciji, razvoj javne uprave
Published in DKUM: 07.11.2025; Views: 0; Downloads: 15
 Full text (2,59 MB) |
3. Učinkovitost davčnega organa v obdobju 2015-2024Vivien Peteršič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Davki so temelj za delovanje države in družbe, kar potrjuje tudi njihov zgodovinski razvoj. Njihovo pobiranje poteka v skladu z zakonodajo, ki ureja obdavčenje ter delovanje davčnih in carinskih organov. Za učinkovito izvajanje teh nalog skrbi Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), ki je bila kot organ v sestavi Ministrstva za finance ustanovljena 1. avgusta 2014 z združitvijo Davčne uprave RS in Carinske uprave RS.
Skladnost davčnih zavezancev z njihovimi obveznostmi se preverja prek različnih vrst davčnega nadzora, ki lahko deluje v prid zavezanca ali pa razkrije nepravilnosti v njegovo škodo. Ena izmed ključnih oblik nadzora je davčni inšpekcijski pregled, ki ga izvaja davčni inšpektor kot uradna oseba Finančne uprave Republike Slovenije (FURS). Inšpektor je pri svojem delu osebno odgovoren za zakonitost in strokovnost postopkov, pri čemer preverja, ali ravnanje zavezanca ustreza določbam zakonodaje s področja obdavčitve, zlasti Zakona o obdavčenju in Zakona o davčnem postopku.
V diplomskem delu smo analizirali gibanje števila davčnih inšpekcijskih nadzorov, ki jih je v obdobju 2015–2024 izvajala Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), ter višino pobranih davščin. S pomočjo podatkov iz letnih poročil FURS-a smo skušali prepoznati dejavnike, ki vplivajo na dinamiko izvajanja davčnih inšpekcijskih nadzorov ter oceniti njihovo učinkovitost v kontekstu pobiranja javnofinančnih prihodkov.
Keywords: davek, davčni nadzor, Finančna uprava Republike Slovenije, učinkovitost davčnega organa, davčne obveznosti, davčni postopek.
Published in DKUM: 25.09.2025; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1,50 MB) |
4. Prenova procesa ocenjevanja bruto domačega proizvodaPrimož Jenčič, 2025, master's thesis Abstract: Zaključno delo se posveča analizi avtomatizacije izračuna letne ocene BDP na Statističnem uradu Republike Slovenije. Cilj je bil prepoznati izzive in dobre prakse projekta, oceniti njegovo uspešnost ter predlagati izboljšave za njegovo hitrejšo realizacijo. S pomočjo intervjujev in analize dokumentacije smo projekt ovrednotili z vidika časovne učinkovitosti, vpliva na uporabnike, poslovnih učinkov in tehnološke pripravljenosti. Na podlagi te ocene smo izpostavili prednosti in slabosti projekta ter pripravili predloge za izboljšavo. Predlagali smo organizacijske prilagoditve, uvedbo sodobnih managerskih orodij, uporabo pristopov za motiviranje razvojne ekipe ter vzpostavitev sistematičnega spremljanja uspešnosti. Dolgoročne učinke prenove in uspešnost projekta pa bo mogoče v celoti oceniti šele v nekaj letih po zaključku projekta.
Keywords: prenova procesa, digitalna transformacija, digitalizacija, javna uprava, BDP
Published in DKUM: 10.09.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,72 MB) |
5. Organizacija javne oblasti v državah članicah EU : je nacionalna institucionalna avtonomija samo mit?Aleš Ferčič, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V prispevku so obravnavane meje nacionalne institucionalne avtonomije, ki jih je treba upoštevati pri organizaciji javne oblasti v državah članicah EU. Obravnavane so zlasti v kontekstu vertikalne delitve pristojnosti, glavno vprašanje pa je, katera načela in pravila je treba upoštevati pri oblastnem določanju pristojnosti regionalnih in lokalnih oblasti, torej v okviru organizacije regionalne in lokalne samouprave. Avtor upošteva posebno naravo in značilnosti EU in njenega prava, vključno z načeli, ki so bistvenega pomena, ter evropeizacijo javnega prava. V tej zvezi utemelji stališče, da kljub uveljavitvi načela nacionalne institucionalne avtonomije v sodni praksi, in kljub določbi PEU o spoštovanju nacionalne identitete, ki je neločljivo povezana s temeljnimi političnimi in ustavnimi strukturami držav članic, vključno z regionalno in lokalno samoupravo, njihova avtonomija na tem področju ni absolutna. Zato meni, da je lahko v opisanem kontekstu uporaba pojma »avtonomija« nehote zavajajoča in namesto njega predlaga uporabo pojma »pristojnost« držav članic.
Keywords: načelo nacionalne institucionalne avtonomije, javna uprava, ustavno in upravno pravo, pravo EU, evropeizacija javnega prava
Published in DKUM: 18.08.2025; Views: 0; Downloads: 78
Full text (498,53 KB) |
6. Vloga korporativne varnosti na ministrstvih v Republiki SlovenijiKarmen Černigoj, Miha Dvojmoč, 2025, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
Namen prispevka je predstaviti temeljito analizo koncepta korporativne
varnosti, njeno opredelitev in vlogo ter preučiti pravno ureditev in procese, ki
zagotavljajo varnost na ministrstvih v Republiki Sloveniji.
Metode:
Na podlagi analize pisnih virov smo pripravili celovit pregled relevantne
literature in zakonskih aktov, ključnih za obravnavano tematiko. Raziskovalno
delo temelji na kvantitativnem pristopu, izvedenem s spletnim anketiranjem
zaposlenih na ministrstvih.
Ugotovitve:
Ugotovljena je bila pomembna povezavo med udeležbo v programih
varnostnega usposabljanja in izvajanjem pravnih procesov korporativne
varnosti. Vendar pa ni bila ugotovljena povezava med zaznano zadostnostjo
varnostnih ukrepov za zaščito pred sodobnimi grožnjami in vrsto delovnega
mesta zaposlenih na posameznem ministrstvu, prav tako ni bila ugotovljena
povezava med hitrostjo in učinkovitostjo odziva na varnostne incidente ter
mandatom zaposlenih. Rezultati razkrivajo pomanjkanje pozornosti na področju
zagotavljanja varnosti »know-howa« in zaščite intelektualne lastnine ter kažejo
na potrebo po dodatnih izboljšavah na področju integritete in vodenja v upravi.
Omejitve /uporabnost raziskave:
Omejitev raziskave nam predstavlja vprašljivost glede iskrenosti odgovorov
anketirancev. Poleg tega se je med izvajanjem ankete izkazalo, da med uslužbenci
ministrstev ni bilo enotnega razumevanja pojma in sestavin korporativne
varnosti, kar lahko vpliva na zanesljivost in interpretacijo zbranih podatkov.
Raziskava lahko služi kot orodje za izboljšanje varnostne kulture in integriranje
korporativne varnosti na ministrstvih.
Praktična uporabnost:
Prispevek ponuja poglobljen pregled celovitega zakonskega okvira
korporativne varnosti na ministrstvih ter predstavlja ugotovitve in rezultate, ki
služijo kot temelj za prihodnje raziskave.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Obravnavanje korporativne varnosti na ministrstvih je namenjeno
strokovnjakom s področja korporativne varnosti in javnim uslužbencem, ki
si prizadevajo zagotoviti celovito in učinkovito varnost javnega sektorja. S
prispevkom želimo raziskovalce spodbuditi k nadaljnji obravnavi te tematike.
Keywords: korporativna varnost, javna uprava, ministrstva, Slovenija
Published in DKUM: 08.07.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (473,83 KB)
This document has many files! More... |
7. IZOBRAŽEVANJE JAVNIH USLUŽBENCEV S POUDARKOM NA STROKOVNIH IZPITIH IZ UPRAVNEGA POSTOPKAMitja Pukšič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga predstavlja ureditev izobraževanja javnih uslužbencev po trenutno veljavni pravni ureditvi v Republiki Sloveniji, pri čemer je poseben poudarek namenjen seznanitvi z določbami zakonov in podzakonskih aktov, ki se nanašajo na izobraževanje javnih uslužbencev o določbah splošnega upravnega postopka oziroma splošnega in posebnih upravnih postopkov ter drugih predpisov, ki jih uradna oseba neposredno uporablja pri opravljanju dejanj v upravnem postopku. O poznavanju navedenih področij mora namreč uradna oseba opraviti strokovni izpit iz upravnega postopka, brez katerega ne more pridobiti pravice do opravljanja dejanj v upravnem postopku.
Vsebina naloge je zato razdeljena v pet tematskih sklopov, ki so med seboj vsebinsko povezani in na ta način predstavljajo celoten pregled pravnih aktov, ki se nanašajo na opravljanje strokovnega izpita iz upravnega postopka. Ob tem so z namenom razumevanja vseobsežnosti tega strokovnega izpita skozi besedilo razloženi številni pomembni pojmi s področja upravnega prava in upravnega postopka; kar pa ne pomeni predstavitve upravnega prava v splošnem, ampak zgolj tistih institutov, zaradi katerih strokovni izpit iz upravnega postopka sploh obstaja.
Keywords: javni uslužbenci, izobraževanje, upravni postopek, državna uprava, organ, uradna oseba, upravna zadeva, nosilci javnih pooblastil, strokovni izpiti
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 3; Downloads: 4
Full text (485,13 KB) |
8. RAZVOJ LOKALNE SAMOUPRAVE V OBČINI MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJUDomen Žnidarič, 2009, undergraduate thesis Abstract: V Republiki Sloveniji je bila po osamosvojitvi leta 1991 izvedena reforma lokalne samouprave, z uvedbo občin kot njenih temeljnih oblik, ki je bila posledica približevanja evropskemu tipu moderne lokalne skupnosti in samouprave.
V diplomskem delu sem se osredotočil na kraj svojega prebivanja, na občino Miklavž na Dravskem polju in poskušal predstaviti njen upravnopravni razvoj skozi čas. V prvem delu naloge sem podrobneje predstavil problematiko zgodovinskega obdobja, od zametkov prvih upravnih oblasti v poznem srednjem veku in kasneje v obdobju banovin ter skupne Države Srbov, Hrvatov in Slovencev, preko obdobja druge svetovne vojne, obdobja socializma in federalizma ter sistema samoupravnih lokalnih skupnosti v obliki komun kot temeljnih enot lokalne samouprave. V nadaljevanju sem poskušal osvetliti pobude, napore in dejanja medkrajevnega odbora za ustanovitev samostojne občine Miklavž na Dravskem polju, skupaj z referendumom za ustanovitev ter kasnejšimi lokalnimi volitvami župana in občinskega sveta v letih 1998, 2002 in 2006. V drugem delu nato obravnavam tematiko samega delovanja in funkcioniranja občine, preko njenih nalog in pristojnosti ter z opredelitvijo funkcij in medsebojne povezanosti občinskih organov; župana, občinskega sveta, nadzornega odbora ter občinske uprave. Dotaknil sem se tudi problematike financiranja občine in obenem prikazal razvoj proračuna oziroma prihodkov občine v minulih letih njenega delovanja. V zaključku samega diplomskega dela pa obravnavam še vidik sodelovanja občanov v občini, z osvetlitvijo naknadnega referenduma kot oblike sodelovanja občanov, ki je bil izpeljan v Miklavžu leta 2009.
Keywords: lokalna skupnost, lokalna samouprava, občina, župan, občinski svet, občinska uprava, proračun občine, lokalne volitve
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 3; Downloads: 4
Full text (1,85 MB) |
9. Vloga korporativne varnosti na ministrstvih v Republiki Sloveniji : magistrsko deloKarmen Černigoj, 2024, master's thesis Abstract: Ministrstva so v Sloveniji ključni sestavni del kritične infrastrukture, saj je njihovo učinkovito delovanje bistvenega pomena in imajo vsaka motnja ali nedelovanje lahko resne posledice za nacionalno varnost. Zato je prizadevanje za zagotavljanje varnosti in odpornosti teh državnih organov izjemnega pomena. Temelj prizadevanj je zagotavljanje korporativne varnosti, ki ponuja temeljit in integriran pristop k ohranjanju celovite varnosti.
Korporativna varnost zajema šest pravnih procesov, ki predstavljajo celovit pristop k varovanju organizacije. Zato je njihovo razumevanje ključno za izvajanje raznih strategij, s čimer se ublažijo morebitne grožnje in ranljivosti. Z izvajanjem teh strategij korporativna varnost zagotavlja, da lahko ministrstva še naprej učinkovito delujejo tudi ob nepredvidenih tveganjih, s čimer ohranja stabilnost in varnost države.
Cilj zaključne raziskave je bila izvedba celovite analize in evalvacije okvira korporativne varnosti, ki sta bili izvedeni na različnih ministrstvih v Sloveniji. Med zaposlenimi na ministrstvih je bila izvedena anketa, v kateri je bilo pridobljenih 219 relevantnih deležnikov. Raziskava razkriva pomembno povezavo med udeležbo v programih varnostnega usposabljanja in izvajanjem pravnih procesov korporativne varnosti, in sicer je višja stopnja vključenosti v varnostno usposabljanje povezana z boljšim izvajanjem pravnih procesov, ki urejajo korporativno varnost. Vendar raziskava ne kaže povezave v zaznani zadostnosti varnostnih ukrepov za zaščito pred sodobnimi grožnjami glede na vrsto delovnega mesta zaposlenega na posameznem ministrstvu. Prav tako ni povezave med hitro in učinkovito odzivnostjo na morebitne varnostne incidente ter mandatom zaposlenih na ministrstvih. To nakazuje, da dejavniki, kot sta vrsta delovnega mesta in trajanje zaposlitve, nimajo vloge pri oblikovanju odzivnosti na varnostna tveganja, kar poudarja potrebo po dajanju prednosti usposabljanju in jasnosti postopkov pred samimi izkušnjami, ko si prizadevamo za izboljšanje varnosti.
Na splošno rezultati kažejo dobro razumevanje praks korporativne varnosti in njihovega izvajanja na ministrstvih. Kljub temu pa je ocena razkrila precejšnje vrzeli, zlasti na področjih zagotavljanja varnosti know-howa in pravic intelektualne lastnine. Poleg tega so zaposleni izpostavili številne kritične varnostne probleme, kar nakazuje, da čeprav so temelji korporativne varnosti vzpostavljeni, še vedno obstajajo področja, ki jih je treba izboljšati, zlasti na področju integritete in vodenja v upravi.
Keywords: korporativna varnost, ministrstva, javna uprava, magistrska dela
Published in DKUM: 03.02.2025; Views: 0; Downloads: 163
Full text (868,95 KB) |
10. Primerjava Ministrstva za notranje zadeve, policije in službe za nadzor v Sloveniji in Hrvaški : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloZlatka Nina Posavec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Cilj te diplomske naloge je narediti komparacijo med generalno policijsko upravo na slovenski in hrvaški strani. Pri tem opisati, kako je ta sestavljena, ter kdo jo vodi. Predstaviti sektorje in službe, ki so pod Generalno policijsko upravo in pod Ministrom. Predstavili smo tudi, kako je sestavljena policija na slovenskem in prav tako posamezne uniforme, katero lahko zasledimo v policiji. Analizirali smo, ali je v Republiki Sloveniji linijsko hierarhično organizacija ali pa funkcionalno.
Opisana so pooblastila in naloge ministra, direktor generalne policijske uprave, ter direktorja drugih uprav. Nato je na enak način predstavljeno za Republiko Hrvaško. Opisane so pristojnosti ministra, naloge direktorja policije, kako je hrvaška policija sestavljena po sektorjih in koliko uprav ima.
V zaključnem delu diplomskega dela je predstavljena primerjava obeh držav z ciljem, da se ugotovijo podobnosti, kakor tudi razlike med Hrvaško in Slovensko policijo. V diplomskem delu smo dosegli zastavljene cilje in ugotovili, da sta si ministrstva zelo podobna po sestavi, vendar imata vseeno drugačno razdeljene nekatere uprave, sektorje, ter službe. Nekatere uprave se imenujejo enako, nekatere službe so pod enakimi upravami. Hierarhija je podobna oz. enaka, saj pri obeh ministrstvih poteka linijsko. Ko povzamemo vse ugotovitve, smo ugotovili, da imata ministrstva več podobnosti kot razlik.
Keywords: Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna policijska uprava, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.01.2025; Views: 0; Downloads: 65
Full text (1,26 MB) |
