1. Vloga korporativne varnosti na ministrstvih v Republiki Sloveniji : magistrsko deloKarmen Černigoj, 2024, master's thesis Abstract: Ministrstva so v Sloveniji ključni sestavni del kritične infrastrukture, saj je njihovo učinkovito delovanje bistvenega pomena in imajo vsaka motnja ali nedelovanje lahko resne posledice za nacionalno varnost. Zato je prizadevanje za zagotavljanje varnosti in odpornosti teh državnih organov izjemnega pomena. Temelj prizadevanj je zagotavljanje korporativne varnosti, ki ponuja temeljit in integriran pristop k ohranjanju celovite varnosti.
Korporativna varnost zajema šest pravnih procesov, ki predstavljajo celovit pristop k varovanju organizacije. Zato je njihovo razumevanje ključno za izvajanje raznih strategij, s čimer se ublažijo morebitne grožnje in ranljivosti. Z izvajanjem teh strategij korporativna varnost zagotavlja, da lahko ministrstva še naprej učinkovito delujejo tudi ob nepredvidenih tveganjih, s čimer ohranja stabilnost in varnost države.
Cilj zaključne raziskave je bila izvedba celovite analize in evalvacije okvira korporativne varnosti, ki sta bili izvedeni na različnih ministrstvih v Sloveniji. Med zaposlenimi na ministrstvih je bila izvedena anketa, v kateri je bilo pridobljenih 219 relevantnih deležnikov. Raziskava razkriva pomembno povezavo med udeležbo v programih varnostnega usposabljanja in izvajanjem pravnih procesov korporativne varnosti, in sicer je višja stopnja vključenosti v varnostno usposabljanje povezana z boljšim izvajanjem pravnih procesov, ki urejajo korporativno varnost. Vendar raziskava ne kaže povezave v zaznani zadostnosti varnostnih ukrepov za zaščito pred sodobnimi grožnjami glede na vrsto delovnega mesta zaposlenega na posameznem ministrstvu. Prav tako ni povezave med hitro in učinkovito odzivnostjo na morebitne varnostne incidente ter mandatom zaposlenih na ministrstvih. To nakazuje, da dejavniki, kot sta vrsta delovnega mesta in trajanje zaposlitve, nimajo vloge pri oblikovanju odzivnosti na varnostna tveganja, kar poudarja potrebo po dajanju prednosti usposabljanju in jasnosti postopkov pred samimi izkušnjami, ko si prizadevamo za izboljšanje varnosti.
Na splošno rezultati kažejo dobro razumevanje praks korporativne varnosti in njihovega izvajanja na ministrstvih. Kljub temu pa je ocena razkrila precejšnje vrzeli, zlasti na področjih zagotavljanja varnosti know-howa in pravic intelektualne lastnine. Poleg tega so zaposleni izpostavili številne kritične varnostne probleme, kar nakazuje, da čeprav so temelji korporativne varnosti vzpostavljeni, še vedno obstajajo področja, ki jih je treba izboljšati, zlasti na področju integritete in vodenja v upravi.
Keywords: korporativna varnost, ministrstva, javna uprava, magistrska dela
Published in DKUM: 03.02.2025; Views: 0; Downloads: 49
 Full text (868,95 KB) |
2. Primerjava Ministrstva za notranje zadeve, policije in službe za nadzor v Sloveniji in Hrvaški : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloZlatka Nina Posavec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Cilj te diplomske naloge je narediti komparacijo med generalno policijsko upravo na slovenski in hrvaški strani. Pri tem opisati, kako je ta sestavljena, ter kdo jo vodi. Predstaviti sektorje in službe, ki so pod Generalno policijsko upravo in pod Ministrom. Predstavili smo tudi, kako je sestavljena policija na slovenskem in prav tako posamezne uniforme, katero lahko zasledimo v policiji. Analizirali smo, ali je v Republiki Sloveniji linijsko hierarhično organizacija ali pa funkcionalno.
Opisana so pooblastila in naloge ministra, direktor generalne policijske uprave, ter direktorja drugih uprav. Nato je na enak način predstavljeno za Republiko Hrvaško. Opisane so pristojnosti ministra, naloge direktorja policije, kako je hrvaška policija sestavljena po sektorjih in koliko uprav ima.
V zaključnem delu diplomskega dela je predstavljena primerjava obeh držav z ciljem, da se ugotovijo podobnosti, kakor tudi razlike med Hrvaško in Slovensko policijo. V diplomskem delu smo dosegli zastavljene cilje in ugotovili, da sta si ministrstva zelo podobna po sestavi, vendar imata vseeno drugačno razdeljene nekatere uprave, sektorje, ter službe. Nekatere uprave se imenujejo enako, nekatere službe so pod enakimi upravami. Hierarhija je podobna oz. enaka, saj pri obeh ministrstvih poteka linijsko. Ko povzamemo vse ugotovitve, smo ugotovili, da imata ministrstva več podobnosti kot razlik.
Keywords: Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna policijska uprava, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.01.2025; Views: 0; Downloads: 38
Full text (1,26 MB) |
3. Vloga računovodij pri odkrivanju in preprečevanju davčnih utajSara Vrbek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Davčna utaja je nezakonito dejanje, s katerim želijo podjetja ali posamezniki zmanjšati svojo davčno obveznost. Računovodje imajo ključno vlogo pri odkrivanju in preprečevanju davčnih utaj, saj so oni odgovorni za vodenje finančnih evidenc, za pripravo finančnih poročil, za obračun davka in da je vse skladno s predpisi. Računovodja se mora držati naslednji temeljnih etičnih načel in sicer načelo neoporečnosti, nepristranskosti, strokovne usposobljenosti in potrebna skrbnost, zaupnost in poklicu primerno obnašanje. V Sloveniji davčne utaje odkriva davčna uprava RS v nekaterih primerih pa sodeluje tudi policija in državno tožilstvo. V kolikor se odkriva davčna utaja so računovodje odgovorni, da posredujejo vso potrebno dokumentacijo.
Keywords: davčni sistem, davčno pravo, davčne utaje, direktive na ravni EU, zakonodajni ukrepi na ravni EU, etika, morala, vzroki, zakonska ureditev V Sloveniji, Finančna uprava, policija, specializirano tožilstvo, računovodja, vodja računovodskih servisov, odkrivanje, preprečevanje, revizija, dokumentacije
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 27
Full text (1,17 MB) |
4. Pomen skupnostnega tolmačenja pri premagovanju komunikacijskih ovir na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije : magistrsko deloAnemari Pušnik, 2024, master's thesis Abstract: Skupnostno tolmačenje je pogosta oblika tolmačenja v Sloveniji, ki tujejezičnim osebam omogoča dostop do javnih storitev. Zaposleni na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se dnevno srečujejo s tujejezičnimi strankami in se posledično zaradi neznanja tujih jezikov soočajo s številnimi komunikacijskimi ovirami. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako se zaposleni na ZZZS spopadajo s temi ovirami in kakšen je pomen skupnostnega tolmačenja v teh ustanovah. Želeli smo dokazati, da zaposleni na ZZZS niso seznanjeni s skupnostnim tolmačenjem in da se zaradi neprisotnosti tolmačev pogosto soočajo s komunikacijskimi težavami. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, empirični del pa smo zasnovali na podlagi anketnega vprašalnika. Z izsledki smo dokazali, da zaposleni na ZZZS niso seznanjeni s skupnostnim tolmačenjem in da morajo pri svojem delu redno premagovati komunikacijske ovire. Poleg tega smo ugotovili, da ZZZS tujejezičnim strankam ne zagotavlja tolmačev in da se večina zaposlenih zaveda, da bi tolmač olajšal sporazumevanje s tujejezičnimi strankami.
Keywords: skupnostno tolmačenje, javna uprava, komunikacijske ovire, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 39
Full text (1,55 MB) |
5. Kriminalističnoobveščevalna dejavnost na Policijski upravi Novo mesto : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatej Udovč, 2024, undergraduate thesis Abstract: Kriminalističnoobveščevalna dejavnost je v slovenski policiji dokaj mlada oblika dela. Čeprav se je v vsej zgodovini vedno pojavljala in izvajala v različnih oblikah in na različnih oddelkih, se je v letu 2010 kriminalističnoobveščevalna dejavnost sistematizirala in začela delovati v sklopu Centra za kriminalističnoobveščevalno dejavnost.
Center za kriminalističnoobveščevalne dejavnost med drugimi deli izvaja tudi nadzorstveno dejavnost nad Oddelki za kriminalističnoobveščevalno dejavnost, kateri delujejo na lokalni ravni policijskih uprav in se ukvarjajo z informatorji in analizo informacij. V Sloveniji je osem oddelkov na lokalni ravni. V zaključnem delu smo se osredotočili na delo oddelka za kriminalističnoobveščevalno dejavnost na Policijski upravi Novo mesto. In sicer smo se raziskovanja lotili s pregledom literature in z izvedbo intervjujev vodstvenih delavcev.
Pri delu na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnosti je pomemben segment izobraževanje kriminalistov in policistov, predvsem pa njihovo poznavanje okolja in hkrati motiviranosti za delo. Mišljenje, da so za to delo primerni samo starejši in izkušeni kriminalisti, je že zdavnaj izpeto, saj je vedno bolj, sicer v okviru zakonskih okvirov, pomembna iznajdljivost in motiviranost posameznega kriminalista ali policista.
Implementacija operativne informacije oziroma sodelovanja z informatorjem v okviru kriminalističnoobveščevalne dejavnosti v zvezi uvedbe kazenskega postopka ali prekrška na sodiščih je še vedno slabo dejavna, predvsem zaradi zakonskih omejitev, kot tudi zaradi slabega medsebojnega sodelovanja med policijo in sodišči.
Keywords: kriminalističnoobveščevalna dejavnost, delo z informatorji, Policijska uprava Novo mesto, izobraževanje policistov, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.08.2024; Views: 162; Downloads: 72
Full text (1,83 MB) |
6. |
7. Informacijsko varnostna kultura v organu državne uprave z vidika posameznika : magistrsko deloJasna Kastigar, 2024, master's thesis Abstract: Vzpostavitev in doseganje informacijsko varnostne kulture z upoštevanjem vseh načel in dejavnikov je postala nuja za zagotovitev celovitega varovanja informacij. V kombinaciji z uvedbo fizičnih in tehničnih rešitev ter z organizacijskimi ukrepi se lahko uspešnejše zoperstavljamo grožnjam in kibernetskim napadom. Iluzorno je pričakovati doseg popolne varnosti. Ključno je, da se ob vseh uvajanjih ukrepov in omejitvah ne pozabi na glavni faktor napada, tj. človek. Zaposleni so tisti, ki vsakodnevno delajo z informacijskim sistemom, skrbijo za pretok informacij in so lahko hkrati šibka točka ali pa močna obramba pri uresničitvi kibernetskega napada. Cilj je, da se vseskozi zaposlene izobražuje, ozavešča, usposablja in usmerja pri soočanju težav s problematiko, ki jo obravnavamo.
Empirični del je osnovan na obravnavani vsebini prvega dela in predstavlja izhodišče za raziskavo, ki smo jo izvedli med zaposlenimi v organu državne uprave in njenih enotah. S pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika smo preverjali, ali zaposleni čutijo osebno odgovornost za varovanje informacij in ali razumejo, da je doseganje čim višje ravni informacijske varnosti v 21. stoletju nujno potrebno in jo kot tako tudi sprejemajo. Ugotavljamo, ali zaposleni v državnem organu in ostalih enotah smatrajo, da področje informacijske varnosti spada pod okrilje oddelka za računalniško podporo ali zaznavajo sebe kot ključne akterje pri varovanju informacij.
Keywords: informacijsko varnostna kultura, informacijska varnost, državna uprava, magistrska dela
Published in DKUM: 17.06.2024; Views: 214; Downloads: 49
Full text (3,15 MB) |
8. Primerjava korporativnega upravljanja družbe za upravljanje in Slovenskega državnega holdinga d. d. (SDH, d. d.) : magistrsko deloAna Novak, 2024, master's thesis Abstract: Osrednja tema magistrske naloge je primerjava upravljanja Slovenskega državnega holdinga, d. d., z upravljanjem družbe za upravljanje, katerih opravljanje dejavnosti je usmerjeno v upravljanje tujega premoženja.
Družba za upravljanje je pravna oseba, katere primarna dejavnost je upravljanje z investicijskimi skladi. V Republiki Sloveniji je trenutno registriranih pet družb za upravljanje. Te, poleg upravljanja investicijskih skladov, izvajajo tudi druge finančne storitve. Za potrebe ureditve njihovih statusnopravnih značilnosti in upravljanja se uporablja Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3), ki predvideva dvotirni sistem upravljanja, oblikovanj z upravo in nadzornim svetom.
Slovenski državnih holding, d. d., pa velja za krovnega upravljalca državnih kapitalskih naložb, ki jih vlaga v več gospodarskih družb. Prek teh vpliva in se vključuje v različne panoge, kot so energetika, turizem in promet. Poleg upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije Slovenski državni holding, d. d., opravlja tudi druge dejavnosti in storitve, s katerimi vpliva na slovensko gospodarstvo. Delovanje in organizacijo Slovenskega državnega holdinga, d. d., podrobneje ureja Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), ki predpisuje tudi dvotirni sistem upravljanja, sestavljen iz uprave in nadzornega sveta.
Magistrska naloga se deli na tri dele.
V prvem delu se predstavi in uvrsti investicijske sklade in družbe za upravljanje v finančni sistem. Za lažjo predstavitev in uvrstitev se obravnavano primerja tudi s pomočjo pravnih aktov, kot so direktive in ZGD-1.
Drugi del se osredotoča na predstavitev korporativnega upravljanja družb za upravljanje in Slovenskega državnega holdinga, d. d. Pri tem se korporativno upravljanje obeh družb podrobno obravnava in primerja s splošno ureditvijo upravljanja, določeno z določbami zakona ZGD-1.
Tretji del pa se osredotoča na primerjavo elementov korporativnega upravljanja obravnavanih družb.
Korporativno upravljanje je zelo široko področje, zato se v drugem in tretjem delu magistrske naloge osredotoča predvsem na pravno ureditev sistemov upravljanja in upravljalnih organov, kot sta uprava in nadzorni svet. Pri tem se, poleg primerjave zakonskih aktov, k obravnavi uvršča tudi druge pravne akte, kot so kodeksi, politike in pravilniki.
V zadnjem delu magistrske naloge se ugotavlja, da je primerjava obravnavanih družb smiselna. Ugotovitve se nanašajo predvsem na pomen in vpliv določb zakona ZGD-1. Ta zakon predstavlja podlago tako za specialne zakone, namenjene organizaciji in poslovanju obravnavanih družb, kot tudi za ureditev drugih področij korporativnega upravljanja. Izpostavlja pa se tudi določene razlike, ki se odražajo v opredelitvi in organizacij področij, prilagojenih naravi obravnavanih družb (npr.: organizacija posvetovalnih organov in pooblaščenih oseb).
Keywords: korporativno upravljanje, družba za upravljanje, Slovenski državni holding, d. d., dvotirni sistem upravljanja, uprava, nadzorni svet, upravljalni organi, organi vodenja in nadzora.
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 200; Downloads: 60
Full text (1,83 MB) |
9. |
10. |
