1. Izzivi in prednosti uporabe mobilnih aplikacij v dostopnem turizmu : razumevanje percepcije uporabnikov znakovnega jezikaMarica Ilić, 2024, master's thesis Abstract: V zaključnem delu smo raziskali prilagojenost turistične ponudbe ljudem s posebnimi potrebami. V raziskavo smo aktivno vključili uporabnike slovenskega znakovnega jezika (SZJ). V teoretičnem delu smo sprva opredelili, kaj je gluhota, kdo so uporabniki znakovnega jezika, kakšen je njihov položaj v družbi ter kakšne so njihove pravice. Razjasnili smo pojem dostopnega turizma na splošno in posebej za uporabnike SZJ. S pomočjo dvofaznega raziskovalnega načrta smo najprej izvedli fokusno skupino med uporabniki SZJ, ugotovitve pa so nam pomagale pri zasnovi anketnega vprašalnika, na katerega so pozneje odgovorili 104 uporabniki SZJ. Od tega so bili trije anketni vprašalniki neveljavni, tako da je naš vzorec obsegal 101 anketiranega. Prišli smo do ugotovitev, da turistične storitve niso dovolj prilagojene uporabnikom SZJ in da jim največjo oviro pri samostojnem potovanju predstavlja komunikacija. K temu prispeva še dejstvo, da turistični delavci ne poznajo SZJ, vendar sta jim pomembnejši kot SZJ empatija in potrpežljivost. Na potovanjih pogosto uporabljajo mobilne aplikacije in so jim vizualni elementi zelo pomembni. Iz tega je nastala naša ideja, da ustvarimo aplikacijo, ki bi jo uporabniki SZJ uporabljali kot podporo na potovanjih. Predlagamo, da nova aplikacija vsebuje vizualne informacije v znakovnem jeziku, prevajalnik v slovenščino, seznam društev gluhih in naglušnih v Sloveniji, na katere se lahko obrnejo med potovanjem, in druge pomožne elemente.
Keywords: dostopni turizem, znakovni jezik, mobilne aplikacije, dostopnost, uporabniki slovenskega znakovnega jezika
Published in DKUM: 31.01.2024; Views: 205; Downloads: 26
 Full text (1,94 MB) |
2. Slovenščina v Torontu in okolici nekoč in danesTadej Kralj, 2023, scientific monograph Abstract: V monografiji obravnavam slovenščino kot dediščinski jezik v slovenski skupnosti v Torontu. Njeni predstavniki so jo ob priseljevanju in kljub močni integraciji v državi gostiteljici ohranjali v družinskem okolju in v organizirani slovenski skupnosti ter jo prenašali na svoje potomce. Druga generacija, ki je zrasla v Kanadi, je bila vse do vstopa v šolo ves času v stiku s slovenščino in s tamkajšnjim slovenskim kulturnim življenjem, po vstopu v šolo pa je sporazumevanje v slovenščini postopoma zamenjalo sporazumevanje v angleščini. Še hitrejšo integracijo v širšo družbeno skupnost in izginjanje rabe slovenščine je opaziti pri tretji oz. četrti generaciji potomcev priseljencev.
Zanimalo me je, ali in kako si predstavniki različnih generacij (prve, druge ter tretje in četrte) prizadevajo za ohranjanje slovenščine: s katerimi nameni in kako pogosto jo uporabljajo ter s kom, kdaj in v katerih okoliščinah se sporazumevajo v slovenščini. Ugotovil sem, da se v izbranem okolju med predstavniki prve in druge generacije slovenščina ohranja tako s sporazumevanjem v vsakdanji rabi (praktična raba jezika) kot tudi z rabo na kulturnih prireditvah (simbolična raba jezika). Raba slovenščine med predstavniki tretje in četrte generacije izginja, kljub temu da kanadska politika multikulturalizma spodbuja rabo dediščinskih jezikov.
Keywords: etnična skupnost, Slovenci v Torontu, dediščinski jezik, uporabniki slovenskega jezika, jezikovno načrtovanje
Published in DKUM: 20.10.2023; Views: 599; Downloads: 26
 Link to file |
3. SLOVENSKI JEZIK KOT DRUGI/TUJI JEZIK V SLOVENSKEM PROSTORUTamara Himelrajh, 2010, undergraduate thesis Abstract: Učenje slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika zahteva drugačen pristop k delu kot učenje ali poučevanje maternega ali prvega jezika.
V diplomskem delu sem med drugim raziskovala, kdo vse so govorci slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika danes in v preteklosti, zato sem na začetku opredelila temeljne pojme, povezane z nadaljnjim raziskovanjem.
Tujci se za učenje nematernega jezika odločajo iz različnih razlogov: bivanje v okolju, kjer je slovenščina prvi jezik, narava dela, ki ga tujci opravljajo v Sloveniji, študij… Potrebe po učenju slovenščine kot drugega/tujega jezika so začrtale zasnovo programov, ki so nastajali ob načrtovanju jezikovne politike tako za slovenščino, ki se uporablja kot prvi jezik, kot tudi za slovenski jezik kot drugi/tuji jezik. Diplomsko delo skuša podati pregled inštitucij, ki omogočajo učenje slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika v Sloveniji in tujini in pregled učbenikov za učenje slovenskega jezika, kot drugega tujega jezika, saj to predstavlja pomemben delež pri vzpodbujanju tujcev za učenje slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika.
Keywords: slovenščina kot drugi/tuji jezik, uporabniki slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika, programi slovenskega jezika kot drugi/tuji jezik, integracija tujcev, učbeniki, tečaji slovenščine kot drugi/tuji jezik.
Published in DKUM: 11.01.2011; Views: 5105; Downloads: 766
Full text (1,28 MB) |
