| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 501
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
DOPOLNITEV ORGANIZACIJSKEGA MODELA KNJIŽNICE LENART
Simona Kranvogel, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Vsaka združba ima določeno organizacijsko strukturo. Ta je potrebna zato, da nam pomaga opredeliti kdo, kako in zakaj ter s čim nalogo opravlja. Organizacijska struktura je del instrumentalne razsežnosti organizacije, kamor uvrščamo tudi organizacijsko kulturo in procese. Upoštevanje procesov je posebej pomembno pri spreminjanju ali dopolnitvi organizacijskega modela neke združbe. Temu smo skušali slediti pri dopolnitvi organizacijskega modela Knjižnice Lenart, kjer govorimo o spremembah in izboljševanju storitev v zvezi z uporabniki. V teoretičnem delu smo spoznali pojme organizacije in organiziranosti, kjer smo se osredotočili na razsežnosti organizacije v instrumentalnem pomenu. Nato smo predstavili potrebe po spreminjanju organizacije, združbe in njenem razvoju. Najpomembneje pri tem je upoštevati spremembe v ožjem ali širšem okolju. V praktičnem delu smo s pomočjo anonimne ankete med uporabniki Knjižnice Lenart raziskali in preverili, katere so potrebe po dopolnitvi organizacijskega modela knjižnice. Ugotovili smo, da so uporabniki knjižnice najbolj zadovoljni s procesom izposoje in vračanjem gradiva, da so v knjižnici organizirane različne dodatne dejavnosti, ki jih je po mnenju anketiranih veliko. Raziskava pa je pokazala tudi, da v knjižnici ni ustreznega števila zaposlenih glede na potrebe uporabnikov. Predlagali smo dopolnitev organizacijskega modela knjižnice v zvezi z nekaterimi dodatnimi kadri, oziroma racionalizacijo nekaterih že obstoječih kadrov.
Keywords: organizacijska struktura, uporabniki knjižnice, zaposleni v knjižnici, izposoja in vračanje gradiva, spremembe in dopolnitve.
Published in DKUM: 16.05.2016; Views: 1065; Downloads: 80
.pdf Full text (1,06 MB)

42.
UVEDBA SPLETNE REŠITVE ZA PODPORO STRANKAM ZA PODROČJE IT
Borut Močnik, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Cilj naloge je bil uvesti sistem za beleženje prijavljenih napak za področje IT. Beleženje mora biti takšno, da je vsa komunikacija med uporabnikom in tehnikom zbrana na enem mestu. Podatki, zbrani na takšen način omogočajo sistemsko zbiranje informacij, ki s časom tvorijo uporabno zbirko znanja. Ta zbirka znanja omogoča hitrejše odpravljanje napak kar se posledično odslikava v krajše izpade dela na uporabniški strani. Zaradi tega je organizacija pri delu lahko bolj učinkovita. Cilj smo dosegli z uvedbo spletne rešitve, ki je bila uvedena po metodi prototipnega pristopa. Rešitev je postavljena na spletni strežnik in je preprosto dostopna iz delovnih postaj uporabnikov v omrežju organizacije. Na uporabnikovi strani ne zahteva nameščene namenske programske opreme, dovolj je spletni brskalnik. Testirana je bila v okolju Windows. Rešitev je odprtokodna, zato finančno minimalno obremenjuje organizacijo, saj je edini neposredni strošek le strojna oprema. V prihodnje nas čaka odločitev ali je rešitev dolgoročno sprejemljiva in uporabna ali pa jo bo potrebno nadomestiti z nečim, kar bo bolje reševalo problematiko.
Keywords: IT, podpora, spletna rešitev, uporabniki, prijava napak
Published in DKUM: 22.04.2016; Views: 1663; Downloads: 113
.pdf Full text (1,73 MB)

43.
Vpliv varnostnih opozoril na varnost uporabnika informacijsko-komunikacijske tehnologije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnost
Sebastjan Fajdiga, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela je opisano ozaveščanje o informacijski varnosti, njegovo stanje v Sloveniji in varnostna opozorila kot njegov del. Opisana so različna varnostna opozorila, njihov namen, učinkovitost oziroma neučinkovitost skozi zadnjih nekaj let in lažna varnostna opozorila oziroma oglasi. Predstavljena so osnovna načela, kako razviti bolj razumljiva in upoštevana varnostna opozorila. Opisani so tudi programi ozaveščanja v Sloveniji. S povečanjem kibernetske kriminalitete, je narasla potreba po večji ozaveščenosti uporabnikov informacijsko-komunikacijske tehnologije. Ta je namreč osnova za višjo stopnjo informacijske varnosti. K temu pripomorejo tudi varnostna opozorila, ki opozarjajo na nam preteče grožnje in tveganja. Z varnostnimi opozorili se lahko srečamo na računalnikih in pametnih mobilnih napravah. Lahko se pojavijo sama ob določenem dogodku, ali pa jih poiščemo sami. Med drugimi izdajajo varnostna opozorila tudi slovenske strani in programi ozaveščanja, kot so varninainternetu.si, safe.si in cert.si. Za zavajanje uporabnikov informacijsko-komunikacijske tehnologije pa poskrbijo lažna varnostna opozorila. Učinkovitost varnostnega opozorila je odvisna od več dejavnikov, pomembna sta tako upoštevanje, kot razumevanje varnostnega opozorila. Raziskovalni del diplomskega dela predstavljata naša raziskava in statistična analiza, s katero smo ugotavljali kako pogosto se uporabniki informacijsko-komunikacijske tehnologije srečujejo z opozorili, kako ti nanje vplivajo, njihovo mnenje glede varnostnih opozoril in vedenje po prebranem varnostnem opozorilu.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija, uporabniki, varnostna opozorila, informacijska varnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 18.01.2016; Views: 1467; Downloads: 194
.pdf Full text (1,06 MB)

44.
EDC, uporabniki in Internet
Miloš Petrovič, 1996, published professional conference contribution

Abstract: Nove tehnologije in novi nosilci informacij so prinesli spremembe v knjižnico. Avtor na primeru Evropskega dokumentacijskega centra v Univerzitetni knjižnici Maribor govori o prednostih in omejitvah uporabe Interneta. Ugotavlja tudi potrebnost informacijskih specialistov.
Keywords: informacijski centri, dokumentacijski centri, Evropski dokumentacijski center, uporabniki, informacijske mreže
Published in DKUM: 30.12.2015; Views: 1021; Downloads: 41
URL Link to full text

45.
Vpliv sprememb uveljavljanja ureditve spletnih piškotkov na uporabnika : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnost
Matija Ljubec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela so opisani spletni piškotki, ki so tehnika, katero uporabljajo spletne strani za razne funkcije, ki jih ponujajo. Opisana je osnovna ideja, zakaj so se razvili spletni piškotki, kako delujejo v praksi ter v kakšne vrste so se razvili. Predstavljeni so zakoni, ki urejajo področje spletnih piškotkov pred novo direktivo Evropske unije ter po njej. Na spletu se generira velika količina informacij, ki so lahko zasebne narave; od uporabniških gesel, osebnih podatkov do brskalnih navad in interesov uporabnikov. Te podatke lahko s pomočjo spletnih piškotkov povežemo in tako dobimo zelo podrobno sliko uporabnika ter to izkoristimo v dobre in slabe namene. Takšni podatki so predvsem zanimivi za oglaševalna podjetja, saj lahko s tem prikazujejo oglase, ki so zanimivi za uporabnika in s tem povečajo prodajo, vendar na račun uporabnikove zasebnosti. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo predstavili raziskavo in statistično analizo, s katero smo ugotavljali razliko, ki jo je povzročil novi zakon ZEkom-1 (Zakon o elektronskih komunikacijah, 2012) pri uporabnikovi seznanjenosti o spletnih piškotih in spremembah, ki so jih uporabniki opazili pri uporabi spleta.
Keywords: internet, piškotki, osebni podatki, uporabniki, varstvo osebnih podatkov, pravna ureditev, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.10.2015; Views: 1589; Downloads: 147
.pdf Full text (1,10 MB)

46.
DEJAVNIKI, POVEZANI Z ODLOČITVIJO ZA POMOČ NA DOMU Z VIDIKA SOCIALNIH OSKRBOVALCEV
Nina Cerkvenik Marn, 2015, master's thesis/paper

Abstract: Starost je stanje naroda ali posameznika, staranje pa je proces, ki traja od rojstva do smrti. Življenjska doba starih ljudi se zaradi vse večjega zdravstvenega napredka podaljšuje in visoka starost je lahko velik dosežek, hkrati pa tudi izziv za našo družbo. Skrb za starega človeka ni stvar posameznika, ampak celotne družbe. Tukaj pa nastopijo svojci in izvajalci pomoči na domu. V prihodnosti se bo delež ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, povečal. Vzroka sta vse večje število starostnikov, ki bodo potrebovali pomoč, pri opravljanju vsakodnevnih opravil,+ in vse manjša zmožnost družine, da nudi oskrbo. Osnovni namen in cilj izvajanja storitev pomoči na domu je, da se upravičencem omogoči čim kvalitetnejše življenje in bivanje v domačem okolju. Hkrati pa s tem preprečujemo osamljenost in predvsem razbremenimo svojce. Socialni oskrbovalci so tisti, ki morajo imeti pozitiven odnos do ljudi, ki morajo znati ukrepati v nepredvidljivih situacijah in po najboljših močeh pomagati uporabnikom. Uporabniki se na svoje izvajalce lahko tudi navežejo, zato morajo izvajalci znati postaviti mejo. Prvi del magistrske naloge temelji na teoriji. Predstavili smo staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi, različna življenjska obdobja, ter kakšna je kakovost življenja v starosti. Opisali smo zgodovino, razvoj in začetke pomoči na domu, ter predstavili kako pomembno je bivanje starostnikov v domačem okolju. V drugem delu smo raziskovali dejavnike, ki so povezani z odločitvijo za pomoč na domu z vidika socialnih oskrbovalcev. Raziskava je potekala z anketnim vprašalnikom. Socialne oskrbovalce smo spraševali po njihovih izkušnjah pri delu na terenu. Predstavili smo tri hipoteze, ki smo jih sprejeli ali ovrgli. Rezultate smo analizirali s programom SPSS. Za konec smo podali ugotovitve in predlagali nove rešitve. Raziskava je pokazala, da se starostniki najpogosteje odločajo za pomoč na domu, ker jim svojci ne morejo ponuditi dovolj pomoči in zaradi slabega zdravstvenega stanja. Največkrat živijo sami ali pa so ovdoveli. V storitev pomoči na domu bi se lahko vključevalo več starostnikov, vendar se zaradi slabe informiranosti in slabega finančnega stanja ne vključujejo. Oskrba na domu je pomembna za zagotavljanje kakovosti življenja starostnikov, ki si želijo ostati v domačem okolju, ter za lažje usklajevanje družinskega življenja s svojci.
Keywords: pomoč na domu, socialni oskrbovalec, staranje, izvajalci pomoči na domu, uporabniki pomoči na domu
Published in DKUM: 05.10.2015; Views: 2405; Downloads: 316
.pdf Full text (1,03 MB)

47.
Kakovost knjižničnih storitev : prepustimo sodbo uporabnikom
Boris Snoj, Zdenka Petermanec, 1999, review article

Abstract: Prispevek želi vzpodbuditi knjižničarje, da pričnejo razmišljati o svoji novi vlogi, ki so jim jo neprostovoljno dodelili: čas novih informacijskih tehnologij, zlasti omrežij, globalizacija ponudbe, konkurenti, prdvsem pa uporabniki s svojimi zahtevami in pričakovanji. Opredelili bomo delovanje knjižnic na posebnih trgih in njihove cilje. Da bi se zavedali pomena kakovosti knjižničnih storitev, so potrebna temeljna marketinška znanja. V okviru celovitega managementa kakovosti ima pomembno vlogo njeno vrednotenje, ki ga lahko izvedemo na različne načine, z različnimi indikatorji uspešnosti, metodami in programi. Kakovost je težko izmerljiva samo kvantitativno, saj je zmes objektivnega in subjektivnega. Nahajamo se v času, v katerem prevladujejo uporabniki s svojimi zahtevami. Zato morajo knjižnice odstopiti odsvoje klasične, zgolj knjižno-revijske naravnanosti in se kakovostno usmeriti k uporabniku.
Keywords: knjižnice, bibliotekarstvo, knjižničarstvo, univerze, visoko šolstvo, storitve, poslovanje, vrednotenje, uporabniki, marketing, trženje, kvaliteta, zagotavljanje kvalitete
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1482; Downloads: 82
URL Link to full text

48.
Model sprejemanja celovitih informacijskih rešitev (ERPAM) po njihovi uvedbi s strani uporabnikov
Simona Sternad Zabukovšek, 2008, review article

Abstract: Konkurenčnost, hitre spremembe v poslovanju, zastareli obstoječi informacijski sistemi itd., je samo nekaj izmed številnih razlogov, zakaj se je vse več organizacij v zadnjih letih odločilo za zamenjavo obstoječih poslovnih informacijskih sistemov in je uvedlo oz. uvaja celovite informacijske rešitve (v nadaljevanju rešitve ERP). Zaradi velikosti in kompleksnosti rešitev ERP je treba veliko pozornosti nameniti ne samo izbiri in uvedbi le-te, pač pa tudi uporabi le-te. Kljub temu da je v literaturi večkrat omenjeno, da je uspešna uporaba rešitev ERP odvisna od uporabnikov, pa natančen pregled literature na tem področju kaže, da ta ne ponuja jasnih odgovorov na vprašanje, kateri dejavniki in v kolikšni meri vplivajo na sprejetje in uporabo rešitev ERP pri uporabnikih.
Keywords: informacije, informacijska tehnologija, rešitve, uporabniki
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1353; Downloads: 99
URL Link to full text

49.
50.
Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica