| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Omejitve pravic iz znamke po novi EU zakonodaji
Thomas Robnik, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Omejitve pravic iz znamke po novi EU zakonodaji obravnava posamezne omejitve pravic iz znamke, v zvezi s katerimi je nova zakonodaja EU prinesla nekatere novosti in spremembe. Napravljena je konkretna primerjava določb Direktive 2015/2436 in novele ZIL-1E, ki je Direktivo 2015/2436 prenesla v slovenski pravni red. Poleg splošnih omejitev (uporaba imena ali naslova, deskriptivna uporaba, referenčna uporaba in uporaba pravice, ki velja le na določenem območju), so predmet analize magistrskega dela še nekatere specialne omejitve, kot so dobroverna prejšnja uporaba po ZIL-1, omejitev kot posledica privolitve in omejitve pravic iz kolektivne in certifikacijske znamke. V okviru določenih omejitev je nova zakonodaja posegla v sodno prakso Sodišča EU. Očiten primer se kaže pri omejitvi glede uporabe imena ali naslova, ki je bila s prenovljeno določbo usmerjena izključno na fizične osebe. Sodna praksa je pred tem dopuščala, da so se na omejitev lahko sklicevale tudi pravne osebe oziroma družbe in v gospodarskem prometu v skladu z dobrimi poslovnimi običaji uporabljale znamki enako firmo ali trgovinsko ime. Avtor ugotavlja, da izključitev družb iz te omejitve zagotavlja boljše razlikovanje med znamko in firmo oziroma trgovinskim imenom. Vendarle velja slednje le v omejenem obsegu, saj je položaj nekaterih družb ostal nespremenjen. To so predvsem tiste družbe, ki so trgovinska imena ali firme začele uporabljati pred registracijo znamke. Le-te imajo še zmeraj možnost obrambe v smislu omejitve pri uporabi imena ali naslova. Enako velja za firme samostojnih podjetnikov. Poleg tega se lahko po slovenskem pravu tretji, ki so določen znak začeli dobroverno uporabljati pred prijavo znamke, prav tako sklicujejo tudi na dodatno omejitev prejšnje dobroverne uporabe, ki je Direktiva 2015/2436 ne vsebuje. Nenazadnje pa večje razlikovanje omogoča izključitev omejitve za tiste družbe, ki so firme začele uporabljati po registraciji znamke in zagotovitev pravice do preprečitve registracije kasnejše znamke na podlagi neregistriranega prejšnjega znaka (firme) po novem relativnem razlogu za zavrnitev, ki ga je prenesla novela ZIL-1E. Avtor nadalje posebej izpostavlja primernost ureditve koeksistence dveh enakih znamk kot posledice privolitve imetnika prejšnje znamke k uporabi kasnejše. Z vidika potrošnika in zagotavljanja temeljne funkcije izvora takšen položaj zmeraj ni ustrezen, vendar je pri tem potrebno ločiti primere dvojne identičnosti in primere podobnosti. Kadar hkrati obstajata dve enaki znamki za enako blago ali storitve, se obstoj zmede pri potrošnikih predvideva in če se potrošniki ne bodo mogli zavedati razlik med njima, znamka ne bo zagotovila svoje funkcije izvora. V primeru podobnosti se zmeda ne predvideva, zato je zahtevano tehtanje pogoja ustvarjanja zmede v vsaki zadevi posebej.
Keywords: Direktiva 2015/2436, ZIL-1E, uporaba znamke, dobri poslovni običaji, gospodarski promet, dobra vera, firma, soobstoj znamk, funkcije znamke
Published: 26.06.2020; Views: 397; Downloads: 94
.pdf Full text (797,24 KB)

2.
UPORABA PREVAJALSKIH ORODIJ PRI PREVAJANJU BLAGOVNIH IN STORITVENIH ZNAMK V OBLIKI STANDARDIZIRANIH TEHNIČNIH BESEDIL NA PODROČJU INDUSTRIJSKE/INTELEKTUALNE LASTNINE IZ ANGLEŠKEGA V SLOVENSKI JEZIK
David Popović, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vsak prevajalec si dandanes pomaga z računalniško podprtimi orodji, programi, da lahko prejme in opravi prevod za naročnika. Kljub temu da je svet že tako zelo tehnološko razvit, je pri prevodu še vedno ključen prevajalec, ki s tako imenovanim človeškim faktorjem, tako pri tehničnem kot pri literarnem prevodu, z odgovornostjo potrdi in sprejme prevod. Tehnologija danes tega še ne zmore. Z vstopom v EU se je v Sloveniji masovno odprla, poleg vseh ostalih področij, tudi potreba po prevajanju blagovnih znamk in storitev v obliki standardiziranih tehničnih besedil na področju industrijske/intelektualne lastnine. Tako je s strani EU nastal projekt NEMO, ki ga izvajajo vse članice Unije, tudi Slovenija. V diplomskem delu je omenjeni projekt opisno opredeljen in umeščen, predstavljeni so njegovi cilji. Funkcionalen vidik projekta je predstavljen z uporabo uradnega prevajalskega orodja ESTeam Translator. Vse skupaj je podkrepljeno z raziskavo, ki je vključevala ključne odgovore sodelujočih prevajalcev v projektu. Namen raziskave je ugotoviti uporabo in kakovost uporabe omenjenega orodja, oceniti uporabo pomožnih orodij pri prevajanju blagovnih znamk in storitev ter zbrati in opredeliti splošne predloge za izboljšanje procesa prevajanja. Na podlagi podatkov, pridobljenih z vprašalnikom odprtega tipa, so opredeljeni možni odgovori, le-ti so statistično obdelani in prikazani z ustrezno frekvenčno distribucijo. Rezultat je potrditev, da so pridobljeni podatki omogočili opredelitev splošnih predlogov za izboljšanje in nemoten proces prevajanja v projektu NEMO in dosežena možnost, da zastavljen model raziskave lahko služi kot referenca za izvajalce projekta pri sprejemanju sprememb, ki nudijo pot k odličnosti prevodov.
Keywords: prevajanje, blagovne znamke in storitve v EU, projekt NEMO, prevajalska orodja, kvaliteta in uporaba prevajalskih orodij, predlogi izboljšanja procesa prevajanja
Published: 08.09.2016; Views: 568; Downloads: 64
.pdf Full text (2,69 MB)

3.
RAZVELJAVITEV ZNAMKE ZARADI NEUPORABE - MED SPLOŠNIM INTERESOM IN INTERESOM IMETNIKA ZNAMKE
Sara Čuš Kolar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Znamke so, kot ena izmed pravic industrijske lastnine, v gospodarskem smislu zelo pomembne, saj se potrošniki in drugi uporabniki pri nakupu blaga ali storitev pogosto ozirajo na znamke. Njihova osnovna funkcija je razlikovanje med istovrstnim ali podobnim blagom oziroma storitvami različnih tržnih subjektov. Znamka imetniku zagotavlja izključno pravico njene uporabe, zato je za imetnike zelo pomembno, da teh pravic ne izgubijo. Zakonodaja v 120. členu ZIL-1 glede znamk implicitno določa »obveznost« imetnika registrirane znamke, da navedeno znamko uporablja resno in dejansko, sicer se lahko na zahtevo zainteresirane osebe razveljavi. Diplomska naloga analizira pravila v zvezi z razveljavitvijo znamke kot posledico njene neuporabe v gospodarskem prometu in pojasnjuje pojem resne in dejanske uporabe znamke (genuine use), cilje zahteve po uporabi znamke, razloge in pogoje za razveljavitev znamke zaradi neuporabe, postopek razveljavitve ter navedbo pravnih učinkov razveljavitve znamke. Posamezni instituti so pojasnjeni z vsebinsko analizo ob sprotnem navajanju domače sodne prakse, sodne prakse Sodišča EU in odločb UUNT.
Keywords: znamka, blago in storitve, industrijska lastnina, razveljavitev znamke, resna in dejanska uporaba, upravičeni razlogi neuporabe, imetnik znamke, splošni interes, zainteresirana oseba
Published: 10.12.2015; Views: 970; Downloads: 123
.pdf Full text (479,40 KB)

4.
5.
6.
UPORABA POZNAVANJA VEDENJA PORABNIKOV V PROMOCIJI IZDELKA
Ines Golob, 2010, final seminar paper

Abstract: Stalna konkurenca ''sili'' podjetja, da se vsakodnevno izboljšujejo in skušajo biti boljši od konkurence. Pri tej nalogi jim je v veliko pomoč promocija izdelkov v povezavi s poznavanjem vedenja porabnikov. Podjetje bo uspešno samo v primeru, da bodo porabniki z njihovimi izdelki zadovoljni. To zadovoljstvo lahko dosežejo s poznavanjem porabnikov, predvsem s poznavanjem njihovih potreb in želja. Ko svoje porabnike spoznajo, lahko njihovim lastnostim primerno oblikujejo tudi promocijo svojih izdelkov tako, da se bodo v njej prepoznali. V diplomskem seminarju smo se lotili analize marketinškega komuniciranja, procesa komuniciranja ter analize promocijskih orodij. Dotaknili smo se tudi področja analize izdelka in njegove vloge v marketinškem komuniciranju. Po začetni analizi smo se lotili uporabe poznavanja porabnikov v oglaševanju, kjer smo spoznali osnovne značilnosti pozicioniranja znamke izdelka, demografskega ciljanja ter uporabe apelov. Vsa področja smo podkrepili tudi s primeri oglaševanja iz prakse. V zadnjem delu smo se lotili še uporabe poznavanja vedenja porabnikov pri osebni prodaji, kjer smo se osredotočili na skupine, saj vsak posameznik pripada neki skupini, ki jo spoštuje in ji zaupa. Pri osebni prodaji je poznavanje skupin, ki jim porabniki pripadajo pomembno, saj tako prodajalec prilagodi svoje predstavitve njihovim značilnostim in s tem poveča uspešnost same prodaje.
Keywords: marketinško komuniciranje, promocija, vedenje porabnikov, pozicioniranje znamke izdelka, demografsko ciljanje, uporaba apelov, skupine
Published: 23.12.2010; Views: 1645; Downloads: 128
.pdf Full text (1,47 MB)

7.
8.
Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica