1. Vloga staršev pri razvijanju odnosa do medijev v obdobju zgodnjega mladostništva : magistrsko deloAnja Ajlec, 2025, master's thesis Abstract: Digitalni mediji so postali nepogrešljiv del sodobnega življenja, ki s svojo vsestranskostjo odpirajo ogromno možnosti za povezovanje in ustvarjanje, hkrati pa prinašajo tudi izzive in negativne vplive. Kljub omejitvam so mladostniki, stari med 11 in 13 let, pogosti uporabniki socialnih omrežij. Starševski vpliv je ključen tudi na prehodu iz otroštva v najstništvo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšno vlogo imajo starši pri otrokovi rabi interneta in socialnih omrežij. V raziskavi je sodelovalo 100 naključno izbranih staršev otrok, starih med 11 in 13 let. Ugotovili smo, da je aktivna mediacija najpogostejša strategija starševske mediacije ter da digitalno aktivnejši starši svoje otroke pogosteje vključujejo v svojo spletno prisotnost. Na podlagi rezultatov naše raziskave ugotavljamo, da starši negativne vplive uporabe interneta zaznavajo v omejenem obsegu oziroma jim ne pripisujejo tolikšnega pomena. Ugotovili smo, da starost in izobrazba nimata statistično značilnega vpliva na odločitve staršev glede otrokove uporabe digitalne tehnologije. Rezultati so pomembni za prakso, saj kažejo na potrebo po dodatnem izobraževanju staršev o kritični rabi tehnologije in o tem, kako lahko z vzpostavljanjem zdravih digitalnih navad prispevajo k otrokovemu varnemu in odgovornemu odnosu do interneta. Zaključujemo, da starši z vzgledom, pogovorom in doslednim postavljanjem meja ustvarjajo osnovo za pozitiven vpliv digitalnih medijev na otrokov razvoj.
Keywords: starševstvo, mladostniki, varna uporaba interneta, starševska mediacija, zasvojenost, smernice
Published in DKUM: 03.06.2025; Views: 0; Downloads: 8
 Full text (2,15 MB) |
2. Zakonska ureditev uporabe konoplje v medicinske in rekreacijske namene - primerjava med Slovenijo in Nevado : magistrsko deloJanja Roškar, 2025, master's thesis Abstract: Ljudje konopljo uporabljajo že več tisoč let, v zadnjih 100 letih pa njen pravni status odpira mnoge debate in doživlja velike spremembe. Čeprav je kot rastlina zelo vsestransko uporabna, njeni dolgotrajni učinki na zdravje ljudi še vedno niso popolnoma raziskani, kar vzbuja negotovost pri zakonodajalcih po vsem svetu. Ker pa nekatere raziskave kažejo na določeno korist, se države postopoma odločajo za legalizacijo in regulacijo konoplje v medicinske in rekreacijske namene, pri čemer imajo močan vpliv tudi politične in gospodarske unije, kot je EU, ter zvezne unije, kot so ZDA.
Slovenija spada med države, ki še niso popolnoma legalizirale konoplje. Dovoljeno je industrijsko pridelovanje konoplje, glede medicinske in rekreacijske uporabe pa smo še vedno v vmesni coni, kjer dovoljujemo uporabo izdelkov iz konoplje, ki vsebujejo manj kot 0,3 % THC. Izdelki, ki vsebujejo več THC-ja, pa so označeni kot droge. Tako je v medicinske namene mogoče dostopati do določenih zdravil, ki vsebujejo konopljo, rekreacijska uporaba pa je prepovedana in je zanjo predviden tudi kazenski pregon, čeprav je skozi sodno prakso mogoče zaslediti toleranco, v kolikor ne gre za večjo zlorabo. EU na slovensko zakonodajo vpliva precej zmerno. Največji vpliv ima na področju pridelovanja industrijske konoplje ter pri ohranjanju prostega pretoka blaga, na preostalih področjih, ki so v njeni pristojnosti, pa daje okvirne smernice, na podlagi katerih države članice same sprejmejo zakonodajo, ki je lahko tudi strožja.
Nevada je zvezna država ZDA, ki dovoljuje gojenje in uporabo konoplje v industrijske namene, prav tako pa je legalizirala konopljo v medicinske in rekreacijske namene in ob tem ustanovila organe, ki so pristojni samo za pravno regulacijo konoplje. Kljub legalizaciji vseeno obstaja možnost kazenskega pregona, v kolikor posamezniki to izkoriščajo ali jo uporabljajo v javnosti, pred upravljanjem vozila ipd. ZDA kot federacija pri sami legalizaciji konoplje niso imele večjega vpliva. Večji problem predstavlja to, da na federalni ravni konoplja še vedno spada na Seznam 1 prepovedanih substanc, kar otežuje finančno poslovanje podjetij, ki se ukvarjajo s konopljo, onemogoča trgovanje med zveznimi državami ter, zaradi morebitnega kazenskega pregona s strani federalnih organov, ustvarja negotovost za prebivalce.
Keywords: industrijska konoplja, marihuana, legalizacija konoplje, uporaba konoplje v medicinske in rekreacijske namene, legalnost gojenja konoplje
Published in DKUM: 20.05.2025; Views: 0; Downloads: 53
Full text (2,37 MB) |
3. Vloga sociokulturnega okolja pri učinkih vzgojnih stilov na izide mladeih: raziskava v izbranih državah jugovzhodne Evrope : raziskava v izbranih državah Jugovzhodne EvropeTina Cupar, 2024, doctoral dissertation Abstract: Vzgojni stili staršev predstavljajo pomemben dejavnik posameznikovega razvoja in specifičnih izidov v različnih razvojnih obdobjih. Vprašanje optimalnosti avtoritativnega, avtoritarnega ali permisivnega vzgojnega stila je pogosto povezano tudi z vprašanji pomena vloge sociokulturnega okolja, v katerem se vzgoja odvija. Pogojenost uporabe in učinkov vzgojnih stilov z vidika sociokulturnih značilnosti je v manjši meri raziskana v evropskem prostoru, zlasti v državah Jugovzhodne Evrope. Namen disertacije je v okviru meddržavne primerjalne analize desetih držav Jugovzhodne Evrope preučiti vlogo različnih značilnosti sociokulturnega okolja na makro in mikro ravni pri razširjenosti in učinkovanju vzgojnih stilov za tri različna področja izidov mladih (izobraževalne izide, problematično vedenje, subjektivno blagostanje in zdravje). Zbiranje podatkov je temeljilo na reprezentativnih vzorcih mladih iz 10 držav Jugovzhodne Evrope (N = 10.909) starih od 14 do 29 let. Rezultati glede razširjenosti vzgojnih stilov med drugim kažejo, da so o avtoritarni vzgoji v večji meri poročali moški in mladi iz družin z nižjim socioekonomskim položajem. Z vidika učinkov ugotavljamo, da so učinki avtoritativnega vzgojnega stila najbolj konsistentno pozitivni, a njihov pozitiven učinek variira glede na značilnosti sociokulturnega okolja. Učinki avtoritarnega vzgojnega stila so najbolj konsistentno negativni, a tudi najbolj dovzetni za moderacijsko vlogo sociokulturnega okolja. Učinki permisivnega vzgojnega stila so v največji meri variabilni, značilnosti sociokulturnega okolja pa jih pogojujejo v najmanjši meri. Stopnja kolektivistične usmerjenosti in stopnja tradicionalističnih vrednotnih usmeritev sociokulturnega okolja blažita negativne učinke avtoritarnega in permisivnega vzgojnega stila pri različnih izidih ter krepita pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila pri izobraževalnih izidih. Bolj prevladujoče tradicionalistične vrednote prav tako zmanjšujejo pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila na področju subjektivnega blagostanja in zdravja. Rezultati kažejo, da vzgojni stili učinkujejo manj škodljivo v sociokulturnih okoljih, ki so bolj skladni z značilnostmi posameznega stila. Tako stopnja kolektivistične usmerjenosti kot tradicionalističnih vrednotnih usmeritev imata pomembno vlogo blažilca v primerih splošno slabše funkcionalnih vzgojnih stilov.
Keywords: vzgojni stili, mladi, Jugovzhodna Evropa, izobraževalni izidi, problematično vedenje, subjektivno blagostanje, zdravje, šolski uspeh, delinkventno vedenje, uporaba drog, sociokulturno okolje, kolektivistična usmerjenost, tradicionalistične vrednote, socioekonomska razvitost
Published in DKUM: 06.03.2025; Views: 0; Downloads: 48
Full text (2,69 MB) |
4. Najpogosteje uporabljene prepovedane substance med mladostnikiUrška Čelan, 2024, undergraduate thesis Abstract: Povzetek
Uvod: Mladostništvo je obdobje intenzivnih sprememb, ki prinašajo povečano radovednost, zato mladostniki v tem času pogosto preizkušajo svoje meje pri eksperimentiranju s prepovedanimi substancami. Posledice uživanja teh substanc so lahko zelo resne, saj lahko poleg neposrednih zdravstvenih učinkov, kot so poškodbe, zastrupitve in duševne motnje, dolgotrajna uporaba substanc vodi v razvoj odvisnosti, slabše akademske dosežke, družbene izolacije in težave pri vključevanju v družbo. Namen našega zaključnega dela je s pregledom literature raziskati, katere so najpogosteje uporabljene prepovedane substance med mladostniki.
Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo, ki smo jo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah: Pubmed, CINAHL Ultimate (EBSCOhost Web) in ScienceDirect (Elsevier). Z Boolovimi operaterji smo poiskali niz ključnih besed. Iskanje in izbiro virov smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama ter na podlagi hierarhije dokazov izvedli oceno moči dokazov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 6 člankov. Ugotovljeno je bilo, da mladostniki že od 13. leta dalje v veliki meri posegajo po prepovedanih substancah, sploh alkoholu, nikotinu in marihuani. Pomembno vlogo nosijo medicinske sestre, saj lahko z zgodnjim prepoznavanjem znakov uporabe substanc pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju tveganj.
Razprava in zaključek: Problem uporabe prepovedanih substanc med mladostniki je vse bolj zaskrbljujoč, saj ogroža njihovo zdravje, varnost in prihodnost. Potrebno bi bilo poenotenje zakonov in večja ozaveščenost glede posledic uporabe po svetu, saj se je uporaba substanc v zadnjih letih precej razširila.
Keywords: mladostniki, uporaba, prepovedane substance
Published in DKUM: 23.12.2024; Views: 0; Downloads: 79
Full text (1,60 MB) |
5. Lajšanje bolečine po operaciji z opioidiNataša Škofič, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Opioidi so pomembni pri lajšanju bolečine po operaciji, vendar je njihova uporaba
povezana z različnimi možnimi neželenimi učinki zaradi farmakološkega delovanja ali
nepravilne uporabe. V raziskavi so proučeni neželeni učinki in razlogi podaljšane uporabe
opioidov pri lajšanju bolečine po operaciji.
Metode: Pregled literature je bil izveden v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL,
MEDLINE, Cochrane Library in ScienceDirect. Raziskave so bile kritično ocenjene z
orodjem The Scottish Intercollegiate Guidelines Network. Analizirani podatki so
predstavljeni v evalvacijski tabeli. Za sintezo je bila uporabljena opisna metoda.
Rezultati: Od 712 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 14 člankov.
Ugotovljeno je bilo, da se pri 6–10 % bolnikov opioidi po operaciji uporabljajo predolgo.
Dejavniki tveganja za to so: predoperativna uporaba opioidov, uporaba alkohola in drog,
kajenje in sočasne duševne motnje ter kronične bolezni. Najpogosteje se kot neželeni
učinki navajajo: slabost, zaprtje, sedacija, zvišana občutljivost na bolečino, apneja med
spanjem, toksičnost in smrt. Razlogi za podaljšano uporabo opioidov po operaciji so še
vedno pogosto predpisovanje opioidov kljub drugim možnostim lajšanja bolečine po
operaciji, nezadostno poučevanje bolnikov ter nenadzorovano predpisovanje opioidov in
spremljanje bolnikov na zdravljenju z opioidi.
Razprava in zaključek: Nepravilna in podaljšana uporaba opioidov proti bolečini po
operaciji doprinaša k svetovni opioidni krizi in predstavlja pasti za varno lajšanje bolečine
po operaciji. Upoštevanje smernic za obravnavo bolečine po operacijah in navodil za
preprečevanje podaljšanja uporabe lahko bistveno izboljša trenutno stanje.
Keywords: bolečina, opioidi, operacija, neželeni učinki, podaljšana uporaba
Published in DKUM: 11.12.2024; Views: 0; Downloads: 38
Full text (1,15 MB) |
6. Umetna inteligenca na področju izobraževanja z vidika učiteljevFeliks Strehar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava uporabo umetne inteligence (UI) v izobraževanju z vidika učiteljev. Namen dela je bilo raziskati, kakšne so dosedanje izkušnje z uporabo orodij UI, ali vidijo UI kot uporabno, ali jo uporabljajo v svojem učnem procesu, kako jim najbolj koristi ter kakšne so njihovi pogledi na prihodnost izobraževanja. Uporabljena metodologija vključuje anketiranje učiteljev, katerih odgovore smo analizirali. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji prepoznavajo prednosti UI, kot so prilagajanje učnih vsebin in avtomatizacija rutinskih nalog, vendar opozarjajo tudi na potrebo po dodatnem usposabljanju. Ugotovitve vključujejo priporočila za večje vlaganje v tehnično izobraževanje učiteljev ter skrb za etično uporabo UI v izobraževalnem procesu. Zaključki nakazujejo, da lahko UI bistveno izboljša izobraževanje, vendar je potreben premišljen pristop k njeni integraciji, da bi ohranili človeški element v učenju.
Keywords: Umetna inteligenca (UI), pogledi učiteljev, izobraževalni proces, etična uporaba umetne inteligence.
Published in DKUM: 20.11.2024; Views: 0; Downloads: 66
Full text (962,73 KB) |
7. Vpliv pandemije covida-19 na žensko podjetništvo v EvropiRina Lesjak, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali številne vplive covida-19 na žensko podjetništvo v Evropi. Analizirali smo spremembe indeksa TEA podjetnic in podjetnikov v evropskih državah in ugotovili, da so bile podjetnice zaradi pandemije manj podjetniško aktivne v primerjavi s podjetniki.
Raziskovali smo spremembe motivacijskih razlogov podjetnic in podjetnikov v Evropi in ugotovili, da so v obdobju covida-19 bile podjetnice bolj nagnjene k podjetništvu kot sredstvu za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu v primerjavi s podjetniki.
Analizirali smo vključenost podjetnic in podjetnikov v zgodnjih fazah podjetniške aktivnosti v različnih sektorjih in ugotovili, da so v nekaterih sektorjih podjetnice dejansko povečale svoj delež ali ohranile stabilen delež, medtem ko so v drugih sektorjih doživele zmanjšanje. Torej je vpliv pandemije na podjetnice in podjetnike odvisen od sektorja in ni mogoče enoznačno trditi, da je pandemija v celoti bolj prizadela podjetnice kot podjetnike.
V diplomski nalogi smo med drugim tudi analizirali stopnjo zaprtij podjetij podjetnic in podjetnikov v Evropi. Ugotovili smo, da so se podjetnice soočale z višjimi stopnjami zapiranj podjetij v primerjavi s podjetniki v obdobju covida-19.
Preučevali smo uporaba digitalne tehnologije podjetnic in podjetnikov v zgodnjih fazah podjetniške aktivnosti v letu 2021 in na podlagi analize danih podatkov lahko povzamemo, da so podjetnice v zgodnjih fazah podjetniške aktivnosti v primerjavi s podjetniki zaznale manjšo stopnjo vpliva pandemije covida-19 na uporabo digitalnih tehnologij v letu 2021.
Kot zadnje nas je zanimala stopnja učinkovitosti zaznave vladnih ukrepov podjetnic in podjetnikov v Evropi, ki so v zgodnjih fazah podjetniških aktivnosti v letu 2020. Ugotovili smo, da so podjetnice v zgodnjih fazah podjetniške aktivnosti zaznavale vladne ukrepe kot manj učinkovite v primerjavi s podjetniki.
Keywords: covid-19, žensko podjetništvo, indeks TEA, motivacijski razlogi, sektorji, zaprtje podjetij, uporaba digitalnih tehnologij, vladni ukrepi.
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 15
Full text (1,47 MB) |
8. Krožno gospodarstvo v gradbeni industriji: primer javno podjetje Nigrad, d. o. o.Eva Gradišnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na analizo krožnega gospodarstva gradbene industrije v Sloveniji s posebnim poudarkom na primeru javnega podjetja Nigrad, d. o. o. V teoretičnem okviru so najprej definirani osnovni koncepti krožnega gospodarstva in gradbenih odpadkov. Poudarjeni so pomen ponovne uporabe in recikliranja odpadkov ter zakonske zahteve, ki urejajo to področje v Sloveniji.
V teoretičnem delu sta najprej predstavljena zgodovina zbiranja in predelave gradbenih odpadkov ter trenutno stanje nastajanja teh odpadkov. V nadaljevanju je povzet zakonodajni okvir odpadkov in krožnega gospodarstva v Sloveniji. Kot študija primera je v praktičnem delu naloge predstavljen princip krožnega gospodarstva na primeru javnega podjetja Nigrad, d. o. o. V praktičnem delu naloge so najprej predstavljene rešitve podjetja za predelavo in ponovno uporabo gradbenih odpadkov. Nato so analizirani materialni vhodi in izhodi, ki so bili realizirani v zadnjih dveh letih delovanja podjetja. V zaključku naloge so podani ključna spoznanja in predlogi za izboljšanje ravnanja z gradbenimi odpadki v podjetju ter spodbujanje krožnega gospodarstva v praksi.
Keywords: gradbeništvo, krožno gospodarstvo, gradbeni odpadki, ponovna uporaba odpadkov
Published in DKUM: 05.09.2024; Views: 60; Downloads: 2
Full text (4,73 MB) |
9. Vpliv probiotikov na zmanjšanje pojavnosti obstipacije pri pacientih v paliativni oskrbiAndreja Glavica, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Paliativna oskrba je ključna pri izboljševanju življenjske kakovosti neozdravljivo bolnih pacientov, pri katerih je pogosta težava obstipacija. Za odpravljanje obstipacije pri paliativnih pacientih se izvajajo različni ukrepi, vključno z uporabo probiotikov. Ti imajo pozitiven vpliv na prebavne težave, saj izboljšujejo konsistenco blata in spodbujajo rast koristnih bakterij v črevesju. Namen zaključnega dela je bil raziskati vpliv uživanja probiotikov na zmanjšanje pojavnosti obstipacije pri pacientih v paliativni oskrbi, na podlagi pregleda literature.
Metode: Zaključno delo je temeljilo na deskriptivni metodi dela. Strokovno literaturo smo pregledali in pridobili iz mednarodnih podatkovnih baz, kot so: CINAHL, Cochrane Library, Medline, PubMed, Sage, ScienceDirect in Web of Science. Pregled literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: V zaključno delo smo vključili sedem randomiziranih s placebom kontroliranih kliničnih raziskav. Vse te raziskave so pokazale, da dopolnilo s probiotiki zmanjšuje pojavnost obstipacije in izboljšuje gastrointestinalne zaplete pri pacientih v paliativni oskrbi.
Razprava in zaključek: Probiotiki bi lahko postali ključni in integriran del oskrbe pacientov v paliativni oskrbi, ki si prizadevajo za najvišjo možno kakovost življenja v svojih zadnjih trenutkih. Njihova uporaba bi omogočila boljše obvladovanje obstipacije ter tako prispevala k izboljšanju počutja in udobja pacientov v tem občutljivem obdobju.
Keywords: paliativna oskrba, probiotik, uporaba, obstipacija, vpliv
Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 159; Downloads: 310
Full text (918,32 KB) |
10. Uporaba digitalnih tehnologij s strani managerjev v času pandemije in po njejNik Pek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava uporabo digitalnih tehnologij managerjev v času pandemije covida-19 ter njihovo uporabo in uveljavitev v delovnem procesu, tudi po koncu epidemije. Digitalne tehnologije prispevajo k prilagodljivosti zaposlenih, saj omogočajo delo od doma oziroma delo na daljavo, hkrati pa ohranjajo produktivnost. Ta prilagodljivost je bila še posebej ključna med epidemijo, ko so bili fizični stiki omejeni. Podjetjem omogoča hitro prilagajanje spreminjajočim se razmeram, hkrati pa delavcem omogoča, da uskladijo svoje obveznosti z zahtevami osebnega življenja. Povečujeta se njihovo zadovoljstvo pri delu in predanost. Ključna digitalna orodja, ki so bila med pandemijo še posebej dragocena, vključujejo orodja za podporo sestankov in videoklice platforme za sodelovanje pri izmenjavi dokumentov in vodenja projektov ter napredna komunikacijska orodja, kot so aplikacije za komuniciranje in virtualni delovni prostori. Poleg tega je ključnega pomena upoštevati varnostne posledice uporabe tehnologij glede na porast transakcij in komunikacij, ki povečujejo tveganje kibernetskih groženj in kršitev varnosti podatkov. Zato je ključnega pomena, da vodje in zaposleni pridobijo znanja in spretnosti za uporabo digitalnih orodij, podjetja pa morajo izvajati inovativne varnostne ukrepe za zaščito podatkov in delovne sile. V diplomskem delu smo raziskovali, kako je uvedba orodij vplivala na učinkovitost delovnih postopkov in zadovoljstvo zaposlenih v podjetjih med izbruhom covida-19. Poleg tega smo proučili pristope, ki jih uporabljajo organizacije pri uvajanju tehnologij v svoje dejavnosti, in izzive, s katerimi so se pri tem srečale. Na koncu so podana priporočila za izkoriščanje potenciala vseh tehnologij na delovnih mestih za povečanje prilagodljivosti, produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih, ne glede na zdravstvene ali druge izredne razmere.
Keywords: digitalne tehnologije, vodenje na daljavo, covid-19, sprememba poteka dela, uporaba digitalnih tehnologij v prihodnje, management, vodenje.
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 202; Downloads: 73
Full text (1,58 MB) |
