Search the digital library catalog

Abstract: Proizvodnja cementa je velik porabnik energije in hkrati povzroča emisije toplogrednih plinov v ozračju, ki so odgovorne za globalno segrevanje. Za doprinos k rešitvi tega problema se številne raziskave v svetu osredotočajo na uporabo odpadnih in sekundarnih materialov ter surovin, ki imajo lastnosti, podobne portlandskemu cementu, ter jih je mogoče dodati v beton kot delno zamenjavo cementa, ne da bi pri tem ogrozili njegovo trdnost in trajnost. V diplomskem delu smo kot delno zamenjavo portlandskega cementa uporabili železarsko žlindro, sekundarno surovino, ki nastane pri proizvodnji železa v visokih pečeh. V okviru eksperimentalnega dela smo žlindro v laboratorijskem mlinu zmleli do ustrezne finosti, ki smo jo kontrolirali z Blainovim permeabilimetrom. Po recepturi za standardno cementno kašo smo izdelali preizkusne vzorce, kjer smo cement nadomestili z 10, 20, 30, 40 in 50 masnimi odstotki drobno mlete žlindre. Na vseh vzorcih smo izvedli standardne upogibne in tlačne preizkuse. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko zaključimo, da delni nadomestek cementa z drobno mleto žlindro ni bistveno vplival na spremembo mehanskih lastnosti preizkusnih vzorcev. Glede na rezultate v diplomskem delu predvidevamo, da se z uporabo drobno mlete žlindre lahko tudi do 50 % zmanjša poraba cementa in s tem cena betonske mešanice.
Keywords: drobno mleta žlindra, beton, cement, upogibna trdnost, tlačna trdnost
Published in DKUM: 14.09.2018; Views: 2107; Downloads: 171
Full text (2,63 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo analizirali prisotnosti vlaken iz odpadnih PET plastenk na različne lastnosti svežega in strjenega betona. Vlakna smo pridobili s preprostim mehanskim rezanjem PET plastenk s ciljem čim manjšega vložka energije za izdelavo le-teh. Izdelali smo vzorce vlaknastega betona z 0.5 %, 1.0 % in 1.5 % volumskim deležem PET vlaken, za primerjavo rezultatov pa tudi vzorec vlaknastega betona z dodanimi komercialno dobavljivimi polipropilenskimi STRUX vlakni z 0.5 % volumskim deležem vlaken ter referenčni vzorec betona brez vlaken. Vsa vlakna smo dodali v suho betonsko mešanico. Izvedli smo osnovne preiskave svežih betonskih mešanic, na strjenih betonskih vzorcih pa tritočkovni upogibni preizkus ter preiskavo tlačne trdnosti in prostorninsko maso. Rezultati so pokazali, da dodana PET vlakna izboljšajo upogibno trdnost vlaknastega betona, medtem ko je vpliv na tlačne trdnosti vlaknastega betona praktično zanemarljiv. Najvišjo upogibno trdnost smo ugotovili na vzorcu z 1.5 % volumskim deležem PET vlaken. Najenakomernejšo porazdelitev rezultatov smo dosegli pri vzorcih z nižjim volumskim deležem vlaken. Beton se je po nastanku prve razpoke obnašal duktilno.
Keywords: vlaknasti beton, polietilen tereftalat – PET, recikliranje, PET vlakna, upogibna trdnost, tlačna trdnost, tritočkovni upogibni preizkus
Published in DKUM: 12.09.2016; Views: 2793; Downloads: 299
Full text (4,29 MB)

Abstract: V diplomskem delu je bila analizirana varivost jekel, namenjenih za trezorje. Eksperimentalno smo zvarili več soležnih zvarov na jeklih X5CrNi18-10 in kotnih zvarov na kombinaciji jekel S235 JR-N in X120Mn12 ter S235 JR-N in Hardprim C45. Samo na sočelnih zvarnih spojih so bili izvedeni natezni in upogibni preizkusi zvarov. Izmerjene so bile trdote in analizirana je bila mikrostruktura na svetlobnem mikroskopu, pri tem pa smo uporabili sočelne in kotne zvare.
Keywords: REO-varjenje, MAG-varjenje, konstrukcijska jekla, natezna trdnost, upogibna trdnost, mikrostruktura
Published in DKUM: 12.05.2016; Views: 1898; Downloads: 204
Full text (4,39 MB)

Abstract: Metalurgija prahov je že dodobra uveljavljen proizvodni proces v industrijah z velikoserijsko proizvodnjo. V avtomobilski industriji so tako izdelani npr. različni manjši nosilci kompleksnih oblik, zobniki oljnih črpalk in njihova ohišja. Napredek tehnologije in materialov pa že nakazuje prodor kovinskih prahov tudi v bolj obremenjene avtomobilske dele; npr. ojnice in zobniki v menjalniku. Predlagan računski model izračuna upogibne trdnosti sintranih zobnikov temelji na dobrem poznavanju materialnih parametrov in geometrije obravnavanega zobnika. S klasičnim kvazistatičnim nateznim preizkusom so ugotovljene osnovne mehanske lastnosti materiala. Dinamičen odziv je ugotovljen glede na parametre Basquinove enačbe, ki so izračunani iz rezultatov testiranj pri utripni obremenitvi. Zaradi velike verjetnosti nastanka razpok med proizvodnim procesom je analiziran vpliv prisotnosti razpoke tako, da so določeni parametri Parisove enačbe, prag širjenja razpoke in lomna žilavost. Rezultati so pokazali izjemno pomembnost preprečevanja nastanka plastnih razpok, saj le-te kritično vplivajo na nosilnost sintranega izdelka. Tako kot običajno jeklo, se lahko tudi sintrano jeklo po sintranju še dodatno toplotno obdela z različnimi toplotnimi obdelavami, zato je vpliv poboljšanja, ki se navzven vidi kot sprememba mehanskih lastnosti materiala, preučen v analizi mikrostrukture. Računski model je predstavljen na primeru, ki implementira izmerjene materialne parametre in poznano geometrijo zobnika. Napetostno stanje v korenu zoba je z numeričnimi postopki ugotovljeno na podlagi geometrije in materialnih parametrov in se nato oplemeniti z izračunanimi parametri Basquinove enačbe do verjetnostne napovedi intervala, v katerem se pričakuje zlom zoba sintranega zobnika. Testiranje sintranih zobnikov na modificiranem FZG preizkuševališču pokaže, da predstavljen računski model ob znani geometriji in materialnih parametrih z natančnostjo velikostnega razreda napove dobo trajanja sintranega zobnika.
Keywords: metalurgija prahov, utrujanje, upogibna trdnost, sintrani zobniki
Published in DKUM: 07.07.2015; Views: 2759; Downloads: 319
Full text (8,81 MB)

Abstract: Nosilnost valjastih zobniških dvojic z zunanjim in notranjim evolventnim ozobjem se računa po standardu SIST ISO 6336. Ta standard ne zajema smernic in materialnih parametrov za izračun nosilnosti valjastih zobniških dvojic z zunanjim in notranjim evolventnim ozobjem iz sintranega materiala. V pričujočem diplomskem delu sem predstavil model za določitev upogibne trdnosti sintranih zobnikov, ki temelji na napetostni metodi. Za izračun dobe trajanja sintranih zobnikov po napetostni metodi je bilo potrebno s preizkusi določiti utrujenostne parametre sintranega materiala in po metodi končnih elementov izračunati primerjalne napetosti v zobniku. Rezultat izračuna dobe trajanja sem prikazal v grafu, ki prikazuje odvisnost momenta in dobe trajanja.
Keywords: sintrani zobniki, napetostna metoda, upogibna trdnost v korenu zoba, numerična analiza
Published in DKUM: 25.10.2013; Views: 2175; Downloads: 169
Full text (3,17 MB)