| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 38
First pagePrevious page1234Next pageLast page
21.
Osebni stečaj - pravna ureditev v Sloveniji, ZDA in Veliki Britaniji
Nika Brumen, 2016, master's thesis

Abstract: Postopek osebnega stečaja ima dva namena. Prvi je sorazmerno poplačilo upnikov iz dolžnikovega premoženja in drugi odpust obveznosti, ki dolžniku zagotovi možnost novega začetka. Glede na namen osebnega stečaja, si znotraj postopka stojijo nasproti interesi upnikov in interesi dolžnikov. Namen magistrske naloge je prikazati in analizirati, kako so urejena temeljna vprašanja postopka osebnega stečaja v Sloveniji, ZDA in Veliki Britaniji ter na tej podlagi opraviti primerjalnopravno analizo navedenih pravnih ureditev. Obravnavana so vprašanja glede začetka postopka, stečajne mase, poplačila upnikov, odpusta obveznosti in alternativnih načinov razbremenitve prezadolženosti potrošnikov.
Keywords: osebni stečaj, dolžnik, upnik, stečajna masa, odpust obveznosti, alternativni postopki
Published: 21.10.2016; Views: 813; Downloads: 146
.pdf Full text (1,07 MB)

22.
PATRONATSKA IZJAVA
Martina Krajnc, 2016, master's thesis

Abstract: V gospodarskem poslovanju vsakodnevno prihaja do poslovnih razmerij, v katerih pogodbene stranke ne izpolnijo obveznosti istočasno. Pogodbena stranka, ki jih izpolni prva, želi določeno zagotovilo oz. zavarovanje, da bo svojo obveznost pravočasno izpolnila tudi druga pogodbena stranka. Tveganje za neizpolnitev oz. zamudo se poveča v gospodarsko negotovih časih. Takrat se poveča uporaba institutov zavarovanja obveznosti, ki jih ustanovijo dolžniki sami ali pa jih zanje ustanovi nekdo tretji. Za primere, ko dolžniki niso sposobni sami ustanoviti ustreznega zavarovanja, hkrati pa nekdo tretji ni pripravljen ustanoviti zakonsko urejenega zavarovanja (npr. poroštvo ali hipoteko), je poslovna praksa ustvarila avtonomni institut zavarovanja obveznosti patronatsko izjavo (letter of comfort, Patronatserklärung). Pod pojmom patronatska izjava razumemo veliko število raznovrstnih izjav, ki segajo od izjav dobre volje z zgolj moralnimi zavezami do izjav, ki mejijo na poroštvo. Patronatske izjave se večinoma uporabljajo med povezanimi družbami, ko obvladujoče družbe iz različnih razlogov (koncernske interne omejitve, omejena izpostavljenost do bank) ne morejo ali ne želijo ustanoviti zakonsko urejenega zavarovanja, želijo pa izkazati določeno podporo odvisni družbi, da lahko ta sklene pravni posel. Vsebine posameznih patronatskih izjav se med seboj precej razlikujejo. Vendar pa jih lahko sistemiziramo v dve večji skupini. Prva so nezavezujoče patronatske izjave, kjer pri patronu ni volje sprejeti pravne zaveze. Za patrona ne predstavljajo finančnih posledic, pomenijo zgolj moralno zavezo. Njihova vrednost je v tem, da jih patron prostovoljno izpolni, da ohrani svoje dobro ime oz. ugled. Druga skupina pa so zavezujoče patronatske izjave, kjer patron sprejme določene pravne zaveze. Patron lahko z zavezujočo patronatsko izjavo sprejme različne zaveze. V praksi so najpogosteje kot zavezujoče patronatske izjave opredeljene izjave, v katerih se patron zaveže, da bo skrbel za to, da bo dolžnik iz temeljnega posla v stanju izpolniti zavarovano obveznost. Če patron svoje obveznosti iz patronatske izjave ne izpolni, je odškodninsko odgovoren zaradi neizpolnitve oz. kršitve obveznosti. V poslovni praksi pogosto srečamo kombinacijo zavezujočih in nezavezujočih patronatskih izjav. Tako npr. patron izjavi, da nima namena zmanjšati udeležbe v odvisni družbi (nezavezujoča patronatska izjava) in da bo v času trajanja razmerja skrbel za to, da bo odvisna družba v stanju izpolniti svoje obveznosti do upnika iz temeljnega posla (zavezujoča patronatska izjava). Obveznosti in pravna narava patronatskih izjav so pogosto predmet sodnih postopkov. Analiza sodne prakse kaže, da sodišča germanskega pravnega sistema pogosteje opredelijo patronatsko izjavo kot zavezujočo kot sodišča common law sistema. Oba pravna sistema pa jasno opredeljujeta, da gre pri patronatski izjavi za samostojen pravni institut lastne vrste, ki je lahko le podoben obstoječim institutom zavarovanja.
Keywords: patronatska izjava, patron, dolžnik, upnik, zavezujoča patronatska izjava, nezavezujoča patronatska izjava, osebno zavarovanje, poroštvo, odškodninska odgovornost, moralna zaveza, pravna zaveza
Published: 15.09.2016; Views: 2410; Downloads: 207
.pdf Full text (964,21 KB)

23.
Zastavna pravica na terjatvah, vrednostnih papirjih in drugih premoženjskih pravicah
Marja Zidarič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Po mnenju dr. Tratnika je zastavna pravica omejena stvarna pravica na točno določeni tuji stvari ali premoženjski pravici, ki služi zavarovanju točno določene terjatve, ki jo ima imetnik zastavne pravice (zastavni upnik) proti lastniku zastavljene stvari oziroma imetniku zastavljene pravice (zastavitelju, zastavnemu dolžniku) ali proti tretji osebi, ki ni sočasno tudi zastavitelj. Če zavarovana terjatev ob dospelosti ni plačana, lahko zastavni upnik zahteva prodajo predmeta zastavne pravice in se poplača iz njene vrednosti. Drugi odstavek 3. člena SPZ dopušča izjemo od pravila, da se premoženjske pravice ne štejejo za stvari in zato na njih niso mogoče ne lastninska ne druge stvarne pravice in sicer je v skladu s to izjemo lahko predmet zastavne pravice tudi premoženjska pravica. Predmet diplomskega dela je zastavna pravica na pravicah in sicer na terjatvah, vrednostnih papirjih in drugih premoženjskih pravicah, predvsem pravice udeležbe v pravni osebi ter prenosljive pravice intelektualne lastnine. Problem pri zastavni pravici na terjatvah je v napakah temeljnega razmerja, pri bodočih terjatvah pa v obvestitvi dolžnika, kar je konstitutivni pogoj za zastavitev terjatve. Pri zastavni pravici na vrednostnih papirjih se težava pojavi, če vrednostni papir ne vsebuje vseh bistvenih sestavin, ter v primeru nelikvidnosti in neprenosljivosti. Prav tako pa morata biti uresničena načelo inkorporacije, kjer lahko upravičenec uveljavlja pravico iz vrednostnega papirja samo skupaj s papirjem ter načelo prezentacije, kjer lahko izpolnitev terjatve iz vrednostnega papirja zahteva proti njegovi predložitvi le njegov zakoniti imetnik. V primeru zastavne pravice na drugih premoženjskih pravicah pa lahko privede do težav, če zastavitelj ne opusti ravnanj, s katerimi bi se zmanjšala vrednost zastavljene pravice.
Keywords: Zastavna pravica, terjatev, vrednostni papir, premoženjska pravica, zastavitelj, zastavni upnik
Published: 29.05.2017; Views: 676; Downloads: 75
.pdf Full text (551,99 KB)

24.
Upnik v zemljiškoknjižnem postopku
Mateja Kosirnik, 2016, master's thesis

Abstract: Pravni sistem mora zagotavljati varstvo obeh enakopravnih pogodbenih partnerjev, upnikov in dolžnikov. V nalogi je tako predstavljeno varstvo upnikovih pravic s pomočjo zemljiškoknjižnih inštitutov.. Pri vrstah vpisov so izpostavljeni problemi vknjižb, zaradi katerih pravice niso pravočasno vidne. Opozorjeno je na problem deklaratornih vpisov, kjer upnik ni vselej pravočasno seznanjen z obstojem pravic. Obravnavane so predznambe v povezavi s postopkom zavarovanja. Pri zaznambah je poudarek na zaznambi izvršbe in zaznambah v postopku zavarovanja. Posebej je izpostavljen upnikov položaj v primeru prisilne izterjave iz zastavljene nepremičnine, problem prezrtih prisilnih hipotek. Opozorjeno je na prekomerno nesorazmerje med varstvom imetnika pričakovane pravice in zaupanjem v zemljiško knjigo pri upoštevanju lastninske pravice v pričakovanju, ki po stališču sodne prakse prevlada nad evidentnim stanjem v zemljiški knjigi. Narejena je primerjava zemljiškoknjižnega postopka v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Samo hiter način delovanja tako izvršbe, kakor tudi zemljiške knjige, omogoča varstvo pravic upnika in krepi zaupanje v pravno državo in v pravosodje. Predstavljeni so ukrepi, uvedeni za pospešitev zemljiškoknjižnih postopkov ter predlagane rešitve v izogib morebitni odškodninski odgovornosti države.
Keywords: upnik, dolžnik, izvršba, zemljiška knjiga, terjatev, stvarna pravica, hipoteka, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, pravni prednik, vrstni red reševanja zadev, vknjižba, plomba, predznamba, zaznamba, prepoved odtujitve in obremenitve, sklep o izvršbi, lastninska pravica v pričakovanju, vročanje, prezrte hipoteke, ugovor tretjega, sodna praksa
Published: 20.09.2016; Views: 923; Downloads: 171
.pdf Full text (1,51 MB)

25.
UKREPI ZAŠČITE BANK UPNIC PO POGODBI O PRESTRUKTURIRANJU KAPITALSKE DRUŽBE
Kristina Sigurnjak, 2016, master's thesis

Abstract: Kapitalska družba, katere sposobnost servisiranja najetih posojil postane ogrožena, ima že v času pred nastopom insolventnosti, kot jo opredeljuje 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, dispozitivne možnosti reguliranja svojih dolžniško-upniških razmerij. Med slednjimi navadno prevladujejo razmerja z bankami zaradi najetih kreditov. Stranke situacijo lahko sanirajo zunajsodno s sklenitvijo pogodbe o finančnem prestrukturiranju (angl. master restructuring agreement ali »MRA«). MRA poleg refinanciranja oziroma reprograma obstoječih bančnih terjatev uredi tudi predmet prestrukturiranja, pogoje za refinanciranja (tj. cena, pogoji črpanja in pogoji vračila kreditov), druge zaveze, ki jim mora slediti dolžnik, sankcije za kršitev plačilnih obveznosti in drugih zavez ter druge zahteve banke, ki naj bi pomenile ščitenje pred kreditnim tveganjem določenega komitenta. MRA zaradi ščitenja interesa bank prinese dokaj rigorozne ukrepe nadzora nad poslovanjem dolžnika ter stroge pogodbene obveznosti in sankcije za kršitve. Banke imajo tako preko MRA lahko znaten vpliv na poslovanje svojih dolžnikov, na njihove finančne in poslovne odločitve ter na samo vodenje; predvsem tekom procesa prestrukturiranja in trajanja pogodb z dolžniki. Na ta način se banke lahko izpostavijo neveljavnosti sankcij (npr. niso v celoti izpolnjeni strogi pogoji za odpoved kreditne pogodbe po 1067. členu Zakona o obligacijskih razmerjih), v skrajnih primerih pa tudi (odškodninski) odgovornosti zaradi škodljivega vpliva na družbo dolžnika po določili o povzročanju škodljivega ravnanja poslovodstva po 264. členu Zakona o gospodarskih družbah ter kot obvladujoča družba tako v dejanskem kot v pogodbenem koncernu (predvsem 541. – 543. ter 545. in 547. člen ZGD-1), če le so izpolnjeni pogoji koncernskih pravil o prevzemanju odškodninske in reparacijske odgovornosti.
Keywords: Finančno prestrukturiranje, prostovoljno prestrukturiranje, načela prestrukturiranja, banka, upnik, insolventnost, pogodba o prestrukturiranju (master restructuring agreement), kreditna pogodba, zaveze (covenants), prenehanje pogodbe, direktor v senci, vpliv tretjih na organe vodenja in nadzora, poslovodenje, obvladovanje, dejanski koncern, pogodbeni koncern, kvalificiran koncern.
Published: 24.10.2016; Views: 1695; Downloads: 129
.pdf Full text (1,36 MB)

26.
Položaj države kot upnika v stečajnih postopkih
Tadeja Brenčič Ramšak, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Stičišča in součinkovanje stečajnega prava z drugimi pravnimi materijami so raznolika. To velja tudi še posebej za davčno procesno pravo. Čeprav obe pravni materiji vzporedno večkrat med seboj kolidirata, zaman poskušamo vzpostaviti normiranje (formalnega) stečajno-davčnega prava kot skupek pravnih norm, ki se ukvarjajo z obravnavo davčnih terjatev v okviru plačilne nezmožnosti. Ostaja samo spoznanje, da je obravnavanje tega součinkovanja prepuščena pravni znanosti in sodni praksi. Predmet te raziskave so ustavnopravne zveze obeh pravnih materij in njunih kolizij. Državno in posebej učinkovito naravnano davčno procesno pravo mora stopiti v ozadje, kadar je v nasprotju z določenimi elementi stečajnega prava. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju predvideva pravno premoč, kateri podlega tudi davčni upnik. Stičišče davčnega in stečajnega prava zmeraj potrebuje ustavnopravno povezavo. Glede na ustavno pravico do lastnine stečajnih upnikov, ki jim pripadajo temeljne pravice, določa vsebino in omejitve premoženjske pravice upnika. Stečajno pravo je istočasno izraz zagotovila za zaščito temeljnih pravic pred nepotrebno izgubo oziroma razvrednotenjem premoženjske pravice upnika, ki se ga lahko prepreči. Urejevalna funkcija stečajnega prava je bistveno determinirana z ustavnim načelom pravne in socialne države, ustavne pravice do zasebne lastnine, pravice enakosti pred zakonom, pravice varstva človekove osebnosti in dostojanstva ter pravice svobode dela. Sodobna država je davčna država in učinkovito davčno ukrepanje je eden izmed pogojev za njen obstoj. Materialno davčno pravo je namreč zaznamovano s financiranjem države in posledično z načrtovanjem proračuna, kar rezultira v ustavnopravni zahtevi po učinkovitosti in njenim uresničevanjem. Zahtevo po obstoju učinkovite davčne države pa je možno formulirati tako, da je treba enkrat nastale davčne terjatve uveljavljati ne samo učinkovito, temveč tako, da je možen spregled izključno v izjemnih primerih. V nemškem zakonodajnem prostoru se je izoblikovalo pravilo, da ima stečajno pravo prednost pred davčnim pravom. Uveljavljanje pravic iz davčnodolžniškega razmerja nasproti insolventnemu dolžniku se ravna izključno po stečajnem pravu. Čeprav je davčnemu upniku v insolvenčnem zakonu v določenem obsegu dana pravica do prednostne poravnave iz stečajne mase, lahko to pravico po insolvenčnem zakonu uveljavlja le na osnovi predpisov o stečajnem postopku kot vsak drugi stečajni upnik.
Keywords: davčno pravo, stečajno pravo, kolizije, davčni upnik, država, ustavnopravne povezave
Published: 19.10.2016; Views: 523; Downloads: 50
.pdf Full text (845,39 KB)

27.
OSEBNI STEČAJ
Žan Šalamon, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu smo podrobneje proučevali in raziskovali pravni vidik, ter računovodski in davčni vidik osebnega stečaja. Ugotavljamo, da zadnja novela ZFPPIPP prinaša zaostritve vodenja stečajnih postopkov in zmanjšuje možnosti zlorab, stečajnim dolžnikom pa nalaga sodelovalno dolžnost. Za upnike je pomembno, da skušajo svoje terjatve zavarovati z ustreznimi zavarovanji plačil pred začetkom postopka osebnega stečaja dolžnika. Kadar se začne postopek osebnega stečaja dolžnika, je pomembno, da upniki pravočasno prijavijo svoje terjatve in redno spremljajo procesna dejanja stečaja. Ugotavljamo, da se stečajni upravitelj pri nekaterih dejanjih lahko odloča samostojno, pri nekaterih mora pridobiti soglasje sodišča. Pri raziskovanju in proučevanju računovodskega in davčnega vidika osebnega stečaja ugotavljamo, da so za stečajnega upravitelja pomembni računovodski izkazi na dan pred začetkom in na dan začetka postopka osebnega stečaja, v kolikor podjetje v stečaju posluje naprej, tudi sprotni računovodski izkazi. Ugotavljamo, da imajo največ pravnih, računovodskih in davčnih opravil upniki in stečajni upravitelj.
Keywords: insolventnost, stečajna masa, upnik, dolžnik, otvoritvena bilanca, odpust obveznosti
Published: 15.11.2016; Views: 723; Downloads: 214
.pdf Full text (1,11 MB)

28.
VPLIV INSOLVENČNIH POSTOPKOV NA IZTERJAVO DAVČNIH TERJATEV
Alenka Furlan, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Tema diplomske naloge je predstavitev postopka davčne izvršbe, ki je zadnja faza v davčnem postopku in se opravi v primeru, ko dolžnik svoje davčne obveznosti ne poravna v roku, ki je v izvršilnem naslovu določen za prostovoljno izvršitev. Eden od razlogov, da davčni zavezanec svojih obveznosti ne poravna pravočasno, je insolventnost. Insolventnost močno vpliva na plačilo dolga, saj insolventni dolžnik ni plačilno sposoben, iz prakse pa je razvidno, da pogosto tudi nima premoženja, s katerim bi lahko plačal dolg. Davčni organ kot upnik v primeru davčnih terjatev mora v celotnem postopku spremljati likvidnost davčnih dolžnikov, posebej v postopkih davčne izvršbe pa mora uporabiti vsa sredstva, da zagotovi poplačilo svojih terjatev. Pogosto je začetek oziroma predlog za uvedbo postopkov zaradi insolventnosti edini način, da se ustavi naraščanje dolga pri dolžnikih, ki niso plačilno sposobni.
Keywords: davčna izvršba, insolventnost, insolventni dolžnik, upnik, dolg
Published: 07.10.2016; Views: 551; Downloads: 54
.pdf Full text (913,20 KB)

29.
Izpodbijanje neodplačnih pravnih dejanj v stečaju in zunaj njega
Romana Sevčnikar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Prav institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, o katerem bom pisala v svojem diplomskem delu, predstavlja stično točko, kjer se združita interes upnika, da ohrani jamstvo nad premoženjem dolžnika, in interes dolžnika, da prosto razpolaga s svojim premoženjem. S tem institutom skuša pravni red reševati konflikt med upnikom in dolžnikom. Upnik ima interes po ohranitvi premoženja in celotnem poplačilu terjatve, dolžnikov interes pa je prosto razpolaganje s stvarjo. Dolžnik, svoje premoženje zmanjšuje in s tem doseže otežitev poplačila upnikov. Način zmanjšanja premoženja je z odplačnimi in neodplačnimi pravnimi dejanji. Primeri izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj so predvsem ustanovitev omejenih stvarnih pravic, neodplačen prenos lastninske pravice, prevzem nesorazmernih obveznosti, opustitev dejanj za pridobitev pravic (odpoved dediščine). V slovenskem pravnem redu obstajata dve vrsti izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Izpodbijanje na podlagi splošnih pravil 255. člena Obligacijskega zakonika : (v nadaljevanju OZ) ter izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju na podlagi 271. člena v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju : (v nadaljevanju ZFPPIPP). Za uspešno uveljavitev izpodbojnih zahtevkov pa je potrebno, kot pri izpodbijanju po OZ in pri izpodbijanju po ZFPPIPP, izpolnjevati objektivne in subjektivne pogoje. V mojem diplomskem delu bom podrobneje predstavila izpodbijanje neodplačnih pravnih dejanj v stečaju in zunaj njega. Skozi delo bom opisala namen in bistvo obeh institutov ter pomembne razlike v predpostavkah za izpodbijanje neodplačnih poslov po OZ in po ZFPPIPP. Predstavila bom oblikovanje tožbenih zahtevkov in učinke uspešnega izpodbijanja neodplačnega posla. Sodna praksa je obsežna in dokaj usklajena. S pomočjo sodne prakse bom predstavila najpogostejša neodplačna pravna dejanja dolžnikov. V delu se bom posebej posvetila nekaterim vprašanjem v zvezi s pogoji in posledicami izpodbijanja neodplačnih pravnih dejanj, s katerimi se v praksi srečujejo upniki in upravitelji stečajnega dolžnika.
Keywords: izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju, neodplačni pravni posli, subjektivni pogoj, objektivni pogoj, dolžnik, upnik, stečajni dolžnik, zmanjšanje premoženja.
Published: 18.11.2016; Views: 835; Downloads: 115
.pdf Full text (1008,83 KB)

30.
STEČAJ NA SLOVENSKEM OD LETA 1868 DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
Marko Krajnc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Stečaj je splošna generalna izvršba nad premoženjem dolžnika zaradi namena poplačila njegovih upnikov. Začetki instituta stečaja segajo v rimsko dobo. Prvi moderni stečajni zakoni so bili sprejeti v času industrijske revolucije. Obdobje od 1868 do druge svetovne vojne so na slovenskem stečaj in s stečajem povezane postopke urejali avstrijski »Die Konkursordnung« ali Konkurzni red iz leta 1868, Konkurzni (stečajni) zakon za Kraljevino Jugoslavijo in Zakon o prisilni poravnavi izven konkurza iz leta 1929. Navedeni zakoni so natančno urejali uvedbo, postopek in zaključek stečaja ter pravice in obveznosti udeleženih subjektov. Stečajnemu dolžniku in upnikom so pravila v primeru doseženega soglasja dajala možnost sklenitve (prisilne) poravnave. Stečajni postopek je bil za dolžnika zelo rigorozen in je mnogokrat pomenil tudi odvzem častnih in državniških pravic ter uvedbo kazenskega pregona, zato so se mu dolžniki izogibali. Stečajni oziroma insolventni postopki v obdobju od 1868 do druge svetovne vojne so v osnovi bili zelo podobni postopkom po sedaj veljavnem zakonu ter so vsebovali večino sedaj poznanih pravnih institutov.
Keywords: stečaj, prisilna poravnava, upnik, dolžnik, Konkurzni red 1868, Konkurzni (stečajni) zakon 1929, kazniva dejanja v zvezi s stečajem
Published: 18.11.2016; Views: 443; Downloads: 35
.pdf Full text (561,19 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica