| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 38
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
ZAMUDA IZPOLNITVE OBVEZNOSTI
Katja Jevnikar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Obligacijsko pravo obravnava razmerja med upnikom in dolžnikom. Razmerje med strankama lahko nastane na podlagi enostranskega pravnega posla, nastanka škode, neupravičene pridobitve, poslovodstva brez naročila ter največkrat na podlagi pogodbe. Pogodbena razmerja stranke kršijo z nepravilno izpolnitvijo, nemožnostjo izpolnitve, neupoštevanjem stranskih obveznosti ter zamudo. Institut zamude nastopi, ko stranka svoje obveznosti ob zapadlosti ne izpolni, pri čemer obveznost obstaja naprej in jo je še vedno možno izpolniti. Možno je, da stranka svoje obveznosti ne izpolni v celoti in se zanjo ne zmeni ali pa jo želi izpolniti, vendar drugače, kot je bilo dogovorjeno. V primeru, ko upnik ni dolžan sprejeti takšne izpolnitve, jo lahko zavrne. Sankcije, ki sledijo zamudi, so pravica do odstopa od pogodbe, zamudne obresti, nadomestne izpolnitve (največkrat denarna odškodnina), lahko gre za sankcije po zakonu ali po pogodbi kot pogodbene kazni ali penali. Z raziskavo smo ugotovili, da osebe, ki sklepajo običajne pogodbe, kakor tudi osebe, ki sklepajo gospodarske pogodbe, instituta zamude ne poznajo oziroma ga poznajo površno. Za negospodarske pogodbenike je to nekako razumljivo in sprejemljivo, gospodarstveniki pa bi ga morali poznati že zaradi 6. člena v Obligacijskem zakoniku, ki nalaga strokovnjakom in gospodarstvenikom izpolnjevanje (poklicne) obveznosti s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij, oziroma skrbnostjo po pravilih stroke in po običajih.
Keywords: Zamuda, pogodba, upnik, dolžnik
Published: 21.10.2009; Views: 2321; Downloads: 417
.pdf Full text (807,34 KB)

2.
POLOŽAJ DOLŽNIKOVEGA DOLŽNIKA V IZVRŠILNEM POSTOPKU
Ester Spetič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zakon o izvršbi in zavarovanju je doživel že številne spremembe. Da bi uspel zagotoviti upnikovo željo po čimprejšnjem poplačilu in obenem zagotoviti pravice dolžnikov ter uspešno slediti gospodarski situaciji bi moral biti deležen številnih sprememb. Spremembe , ki se pripravljajo bi vsekakor morale slediti potrebam in zahtevam današnjega časa po hitrosti in učinkovitosti postopka. Preprečiti bi bilo potrebno izmikanje spretnih dolžnikov in ustrezno preprečiti možnost zlorab. Elektronsko vlaganje izvršbe je vsekakor velik korak naprej , vendar je potrebno postoriti še marsikaj, da bo izvršba dosegla svoj namen. Položaj izvrševalcev sklepa o izvršbi je odgovoren in zahteven, pogostokrat izvrševalci sklepov naletijo na ovire pri izvrševanju sklepov. Potrebno bi bilo zagotoviti, da se postopke pospeši ne le v fazi dovolitve, ampak tudi v fazi oprave izvršbe.
Keywords: dolžnikov dolžnik, delodajalec, upnik, dolžnik, izvršilni postopek
Published: 31.03.2010; Views: 3461; Downloads: 900
.pdf Full text (11,29 MB)

3.
OSEBNI STEČAJ
Tjaša Antolinc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi vse večje gospodarske krize, poslovnega neuspeha ali drugih vzrokov, se prezadolženost posameznikov opazno veča. Marsikdo v svojem življenju zabrede v velike finančne težave, katere je do leta 2008 reševal po svojih najboljših močeh. Za reševanje tovrstnih problemov je s 1. oktobrom 2008 v uvedbo stopil postopek osebnega stečaja. Tudi v Sloveniji je ta tema postala socialno družbeni problem, ki ga želijo z uvedba novega Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja vsaj delno odpraviti. Nov zakon namreč vključuje postopek osebnega stečaja in stečaja zapuščine. Namen osebnega stečaja je poplačilo upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika. S tem se preprečuje nadaljnje zadolževanje prezadolžene osebe in tudi povzročanje dodatnih dolgov. Postopek osebnega stečaja že nekaj časa poznajo moderne insolvenčne ureditve, v Nemčiji, Avstriji, ZDA in Franciji, kot tudi uredba Evropske unije. S sprejetjem tega zakona v slovenskem prostoru se dokončuje usklajevanje slovenskega prava s pravom Evropske skupnosti.
Keywords: insolventnost, osebni stečaj, fizične osebe, odpust dolga, stečajni dolžnik, upnik.
Published: 21.09.2010; Views: 3573; Downloads: 1170
.pdf Full text (475,57 KB)

4.
HIPOTEKA - ZASTAVNA PRAVICA NA NEPREMIČNINI
Anja Radislav, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zastavna pravica na nepremičninah oziroma hipoteka je kot stvarna pravica celovito urejena v Stvarnopravnem zakoniku, v delu, ki ureja zastavne pravice. Zastavna pravica je splošno urejena v 128. členu SPZ, ki jo določa kot stvarno pravico na točno določeni tuji stvari ali pravici, ki zastavnemu upniku daje upravičenje, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Ta splošna definicija zastavne pravice se uporablja tudi za hipoteko kot zastavno pravico na nepremičnini, za katero se uporabljajo poleg splošnih pravil o zastavni pravici, še specialne določbe, ki so vsebovane v členih od 138. do 154. SPZ. Hipoteka predstavlja v slovenskem pravnem sistemu najbolj razširjen institut zavarovanja večjih terjatev, saj daje hipotekarnemu upniku visoko stopnjo pravne varnosti. Kot stvarna pravica se vpisuje v zemljiško knjigo, ki je ravno na pragu obsežnih sprememb, predvsem v smislu informatizacije zemljiškoknjižnega postopka.
Keywords: zastavna pravica na nepremičnini, hipoteka, skupna hipoteka, maksimalna hipoteka, nadhipoteka, zemljiška knjiga, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, nepremičnina
Published: 24.11.2010; Views: 3778; Downloads: 1535
.pdf Full text (480,51 KB)

5.
NOVOSTI INSOLVENČNE ZAKONODAJE
Marko Slavič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava novo pravno ureditev na področju insolvenčnih postopkov, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Namen diplomskega dela je prikazati pomembne novosti ter spremembe, ki so nastopile s sprejetjem Zakona. Posebno pozornost smo namenili uvedbi dveh novih institutov v naš pravni red, osebni stečaj in stečaj zapuščine, ter predstavili razlike v postopku prisilne poravnave v primerjavi s prejšnjo zakonodajo. Uvodoma povzemamo razloge za sprejetje nove zakonodaje in navajamo bistvene lastnosti zakona, prav tako pa izpostavljamo ključne pojme, ki so prisotni v vsebini zakona. Nekaj strani je namenjenih tudi poglavju finančnega poslovanja podjetij in drugih pravnih oseb. To poglavje je bilo prej urejeno v Zakonu o finančnem poslovanju podjetij in je povzročalo veliko nejasnosti ter bilo večkrat v presoji ustavnega sodišča. Sedaj so vsebine bolj jasne in tudi kar nekaj je sprememb na področju odgovornosti organov vodenja in nadzora. Drugi del naloge smo namenili vsebinam o prisilni poravnavi, izpostavili predvsem tiste dele, ki so po prejšnjem zakonu predstavljali zlorabo procesnih pravic in na koncu poglavja strnili glavne razlike v primerjavi s prejšnjo zakonodajo. Zadnji del diplomske naloge nazorno prikazuje na novo uveden institut osebnega stečaja v naš pravni red. Opisali smo celoten postopek osebnega stečaja, prikazali pomanjkljivosti in pasti tako za dolžnika kot tudi za upnike. Primerjali smo tudi postopke v drugih državah in ugotovili, da bi lahko nekatere zadeve bile rešene drugače in enostavneje. Prikazali smo tudi osebni stečaj samostojnega podjetnika posameznika, ki je odprl kar nekaj vprašanj in na konci navedli še števila postopkov osebnega stečaja.
Keywords: insolventnost, finančno poslovanje, dolžnik, upnik, prisilna poravnava, stečaj, osebni stečaj, odpust dolga, stečaj zapuščine, podjetnik posameznik;
Published: 08.03.2011; Views: 3235; Downloads: 678
.pdf Full text (476,98 KB)

6.
PRENOVLJENA UREDITEV HIPOTEKARNEGA PRAVA
Lidija Vrhovšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Hipoteka predstavlja eno izmed pojavnih oblik zastavne pravice na nepremičnini. Zastavna pravica omogoča upniku poplačilo terjatve, če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti. Iz tega je razvidno, da zastavna pravica ne obstaja sama zase, ampak vedno sobiva s terjatvijo. Ko terjatev preneha pa preneha tudi zastavna pravica. Pri hipoteki pa je potreben tudi izbris iz zemljiške knjige. V sedaj veljavni zakonodaji urejata hipoteko v celoti ZZK-1 in SPZ. V nalogi, ki je pred Vami, pa je poleg osnovnih značilnosti predstavljena tudi spremenjena ureditev hipoteke in hipotekarnega prava, ki pa jo ureja novela ZZK-1C.
Keywords: Hipoteka, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, terjatev, zastavna pravica
Published: 17.01.2011; Views: 1708; Downloads: 221
.pdf Full text (335,17 KB)

7.
VPLIV INSOLVENČNIH POSTOPKOV NA TERJATVE UPNIKOV V SLOVENIJI
Josipa Pavlinić, master's thesis

Abstract: Razmerja med upniki in dolžniki krojijo zasebno pravo že od časa, ko se je človek organiziral v večje skupine. Poplačilo dolga je bilo nekaj svetega, neizpolnitev obljube ali obveznosti pa je bila hud greh. Sčasoma pa je človek postal objekt, kateremu usodo krojijo in usmerjajo nepredvideni dogodki in s tem vplivajo na njegov uspeh ali neuspeh. Ta novi koncept se je hitro vrinil v razmerja med upniki in dolžniki. Insolventen dolžnik je postal oseba, ki ji je treba pomagati, saj so dogodki, ki so pripeljali do njene insolventnosti, zunaj njenega miselnega obsega. Neplačan dolg in posledično neizterjana terjatev sta postala tveganje, ki so ga upniki morali sprejeti. Insolvenčno pravo vsebuje širok sklop pravil, ki naj bi insolventnemu dolžniku omogočila sanacijo nastale prezadolženosti in ohranitev premoženja. Temeljno načelo insolvenčnega prava je reševanje dolžnika pred stečajem, če se ugotovi, da je sposoben in vreden saniranja. Ko to ni več mogoče, je zadnji korak oziroma rešitev stečaj. Insolvenčno pravo je torej zbirni pojem za stečajno pravo in prisilno poravnavo, ki zasledujeta dva temeljna cilja: sanacijo in prenehanje. Tako tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju loči dva postopka zaradi insolventnosti: stečajni postopek in prisilno poravnavo ter kot enega izmed treh stečajnih postopkov našteva tudi postopek osebnega stečaja. Insolventni subjekti, predstavljajo v naši družbi velik problem zaradi neplačanih dolgov. Na trgu se vsak dan pojavi nekaj novih podjetniških subjektov, od katerih pa nekateri po določenem času ne uspejo več uspešno krmariti na gospodarskem področju, saj zapadejo v velike finančne težave, ko ne morejo več uspešno pokrivati svojih dolgov . Ključno je, da poslovodstvo pravočasno ugotovi težave in pripravi predlog za rešitev iz nastale situacije. Finančno prestrukturiranje lahko poslovodstvo podjetja, ki je v finančnih težavah izvede preko postopka prisilne poravnave ali pa preko stečajnega postopka, torej se je potrebno odločiti ali naj se podjetje prestrukturira ali ukine. Prisilna poravnava je postopek, s katerim se podjetje v težavah, v okviru in s pomočjo zakonskih določil, z upniki dogovori za drugačno ročnost in višino poravnave zapadlih in nezapadlih obveznosti. Prisilna poravnava je torej poseben sodni postopek med dolžnikom, ki je dalj časa plačilno nesposoben ali prezadolžen, in njegovimi upniki, ki poteka pred sodiščem z namenom, da se odpravi insolventnost oziroma prezadolženost dolžnika (Dubrovski 2006, 1809). Stečajni postopek nad pravno osebo pa je z zakonom urejen postopek, ki ima za posledico prenehanje pravne osebe z dokončnim izbrisom iz Sodnega registra, seveda po izdanem in veljavnem sklepu o končanju stečajnega postopka. Vsi stečajni postopki se vodijo zaradi uresničitve interesov upnikov, za dosego poplačila svojih terjatev hkrati in v enakem deležu kot drugi upniki, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Da se vzpostavi enakovreden položaj vseh upnikov je treba premoženje stečajnega dolžnika v celoti unovčiti, iz denarnega dobroimetja, ki je pri tem nastal, pa se v enaki meri poplačajo terjatve upnikov. Z začetkom stečajnega postopka se zgodijo določene pravne posledice, ki bistveno vplivajo na nadaljnjo poslovanje družbe vse do njenega izbrisa. Stečaj pa praviloma ni postopek, ki bi bil namenjen reševanju podjetja iz finančne krize, ampak je njegov osnovni namen čim hitreje in v čim večjem odstotku poplačati terjatve upnikov do preveč zadolženega in insolventnega podjetja. Prav tako pa se s prezadolženostjo soočajo tudi fizične osebe, ki imajo z novim zakonom možnost, da se jim oprostijo dolgovi, ki jih sicer nikoli ne bi zmogli plačati in sicer tako, da razglasijo osebni stečaj. Postopek osebnega stečaja je enako urejen tako za potrošnika kot tudi za samostojnega podjetnika/zasebnika. Za razliko od pravne osebe, ki s sklepom o zaključku stečajnega postopka preneha in se i
Keywords: insolventnost, prisilna poravnava, stečajni postopke nad pravno osebo, osebni stečaj, upnik, stečajna masa, terjatev, dolg
Published: 02.04.2012; Views: 3746; Downloads: 1022
.pdf Full text (1,82 MB)

8.
PRISILNA PORAVNAVA IN STEČAJNI POSTOPEK S PRAVNEGA IN RAČUNOVODSKEGA VIDIKA V SLOVENIJI TER PRIMERJAVA Z AVSTRIJO
Rene Šrumpf, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Postopek prisilne poravnave in stečajni postopek lahko nastopita, ko dolžnik postane plačilno nesposoben ali prezadolžen. Oba postopka imata svoj specifičen potek ter nosita tudi različne posledice, slabosti in prednosti. Tako je postopek prisilne poravnave hitrejši, stroškovno ugodnejši in ohranja delovanje družbe, medtem ko pa stečajni postopek pomeni dokončno prenehanje obstoja družbe. Dolžnik predlaga postopek prisilne poravnave zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, s katerim bi rad izboljšal svoje finančno stanje in nadaljeval s poslovanjem oziroma se izognil morebitnem stečajnem postopku. Stečajni postopek pa predlagajo predvsem upniki, ko ugotovijo za dolžnikovo insolventnost in je njihovo poplačilo terjatev ogroženo. O tem, kateri postopek je pri dolžniku primernejši, odločajo upniki glede na ugodnejšo poplačilo njihovih terjatev. Postopek prisilne poravnave nastopi le, če upniki glasujejo za sprejetje prisilne poravnave. Po slovenski zakonodaji je to vsaj 60 % vseh upnikov z glasovalno pravico, ki je ponderirana glede na razrede njihovih terjatev, po avstrijski pa vsaj 50 % upnikov z glasovalno pravico, katerih skupni znesek prijavljenih terjatev presega ¾ zneska celotnih terjatev upnikov z glasovalno pravico prisotnih na obravnavi. Glasovalnih pravic nimajo upniki z izločitvenimi in ločitvenimi pravicami ter upniki s prednostnimi terjatvami. Če ne pride do sprejetja predlagane prisilne poravnave, se takoj začne stečajni postopek, v Avstriji pa le, če tako odloči sodišče. Poplačilo upnikov pri postopku prisilne poravnave se vrednostno in časovno izvede, kot je zastavljeno v načrtu o finančnem prestrukturiranju. Če ne pride do ustreznega poplačila terjatev, se prisilna poravnava razveljavi. Pri stečajnem postopku pa se poplačilo upnikov izvede z razdelitvijo stečajne mase. Razdelitev temelji na razredih prijavljenih terjatev upnikov. Pomeni, da so najprej poplačani ločitveni upniki, nato upniki s prednostnimi terjatvami ter na koncu upniki z navadnimi in podrejenimi terjatvami.
Keywords:  insolvetnost,  postopek prisilne poravnave,  stečajni postopek,  dolžnik,  upnik/upniki,  družba,  plačilna nesposobnost,  prezadolženost,  finančno prestrukturiranje,  terjatve,  poplačilo/poravnava,  sprejetje  zakonodaja,  glasovalna pravica,  obravnava na sodišču,  izločitvena pravica,  ločitvena pravica,  prednostne terjatve,  razdelitev,  stečajna masa.
Published: 07.12.2012; Views: 4625; Downloads: 555
.pdf Full text (498,11 KB)

9.
IZVENSODNA PRODAJA ZASTAVLJENE STVARI
Jasmina Cvetanovska, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Že v starem Rimu se je lahko upnik iz zastavljene stvari poplačal izvensodno, saj mu ni bilo potrebno vložiti tožbe in tako zahtevati izvršbe. Zastavljeno stvar je po zapadlosti terjatve preprosto prodal in se iz izkupička poplačal. Praviloma se danes upnik iz predmeta zastavne pravice poplača v izvršilnem postopku, vendar pa lahko, zaradi vse večje težnje po praktičnosti in hitrejših rešitvah, v določenih primerih pride do poplačila tudi brez posredovanja sodišč. Izvensodna prodaja prihaja najbolj v poštev pri ročni zastavni pravici, pri kateri se upnik in dolžnik o tem načinu prodaje dogovorita. Pri nekaterih oblikah stvarnopravnih zavarovanj in pri gospodarskih pogodbah pa se tak dogovor celo domneva. Tudi na področju zavarovanj z nepremičninami je SPZ našel enostavnejšo rešitev v realizaciji, ko je pri notarski hipoteki predvidel možnost prodaje po notarju. Ta način prodaje se bo začel v praksi uporabljati šele, ko bo ustrezno spremenjen ZN, zato je za enkrat za uresničitev hipoteke predviden zgolj sodni postopek. Prednosti izvensodne prodaje v primerjavi s sodno se najbolj pokažejo pri vsakodnevnem poslovanju med gospodarskimi subjekti, saj upnikom omogoča hitrejšo in manj zapleteno realizacijo zavarovanja. Tovrstna oblika prodaje je za upnika veliko bolj praktična, saj lahko stvar proda sam in se pri tem izogne dolgotrajnim sodnim postopkom, hkrati pa so z njo povezani tudi nižji stroški.
Keywords: zastavna pravica, izvensodna prodaja, sodna prodaja, upnik, zastavitelj, terjatev
Published: 31.05.2012; Views: 3304; Downloads: 617
.pdf Full text (513,35 KB)

10.
PRIMERJAVA STEČAJA PRAVNE OSEBE IN OSEBNEGA STEČAJA PODJETNIKA
Tina Poglajen, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Vsaka pravna oseba in tudi podjetnik prične svojo dejavnost z namenom uspešnega poslovanja. Navkljub dobrim namenom stvari ne izpadejo vedno tako, kot si jih zastavimo. Tako se znajdemo v situaciji, ko naših dolgov več ne moremo poplačati. V takšnih primerih je možna rešitev predlog za stečaj. Ta je lahko bodisi osebni bodisi stečaj pravne osebe. V diplomskem delu smo tako predstavili oblike stečaja, njihove posledice ter prisotne organe. V tretjem poglavju pa smo predstavili še dva primera iz prakse – osebni stečaj podjetnika ter stečaj pravne osebe. V nadaljevanju diplomskega dela smo si zastavili še 4 trditve. Te smo preko podatkov, dobljenih na spletnih straneh AJPES-a, ter določil v ZGD in ZFPPIPP tudi preverili. Dve izmed njih smo na koncu potrdili, medtem ko smo drugi dve ovrgli.
Keywords: insolventnost, stečaj, stečajna masa, odpust obveznosti, upnik, dolžnik
Published: 17.08.2012; Views: 2053; Downloads: 539
.pdf Full text (5,81 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica