| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 42
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Uveljavitev prednostnega poplačilnega upravičenja pri hipoteki v postopku izvršbe in stečaja : magistrsko delo
Karin Murg, 2024, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je primarno predstaviti pomembnost, uporabnost in prednosti hipoteke, kot stvarnopravnega zavarovanja in predvsem iz vidika hipotekarnega upnika, zagotavljanje in uresničevanje njegove pravice do prednostnega poplačila, ko dolžnik terjatve ni zmožen poplačati in je tako nad njim začet stečajni ali izvršilni postopek. Hipoteka je zakonsko opredeljena kot zastavna pravica na točno določeni nepremičnini in je namenjena za zavarovanje ene ali več določenih terjatev, pri čemer hipotekarni upnik s hipoteko hkrati pridobi pravico, da se lahko v primeru, če terjatev, ki je s to hipoteko zavarovana ni poplačana, poplača iz vrednosti te zastavljene nepremičnine. Poplačilna pravica hipotekarnega upnika, ki je kot edino materialnopravno upravičenje vsebovana v hipoteki, ima prednost pred vsemi ostalimi upniki zastavitelja, torej se poplačuje prednostno. Upnik lahko svojo pravico uveljavlja tako sodno v postopku izvršbe ali stečaja, kot tudi izvensodno v posebnih primerih izvensodne notarske prodaje nepremičnine. Tako postopek stečaja kot postopek izvršbe je zakonsko urejen, pri čemer je cilj navedenih postopkov doseči čim hitrejše poplačilo upnikove terjatve, ki s strani dolžnika ni bila predhodno prostovoljno poplačana, prav tako pa se v obeh postopkih uresničuje pravica do prednostnega poplačila hipotekarnega upnika. Postopkoma je prav tako skupna plačilna nesposobnost dolžnika, saj je povod tako za sprožitev postopka izvršbe kot postopka stečaja, ki ga imenujemo tudi generalna izvršba, dejstvo, da je dolgovana terjatev dolžnika do upnika že zapadla in še ni bila poravnana. Predvsem, ko gre za višje zneske terjatev upnikov, so s tem praviloma povezane tudi višje stopnje tveganj, tako je smotrno, da poskusijo upniki svoje terjatve zavarovati, še preden postane dolžnik insolventen in plačilno nesposoben poravnati svoje obveznosti. Kot bo pojasnjeno tekom dela, je hipoteka kot stvarnopravno zavarovanje izjemno stabilno in eno izmed varnejših vrst zavarovanja terjatev, zato ne preseneča dejstvo, da je v praksi tudi redno uporabljena. Magistrsko delo je sicer krovno materija stvarnega prava, vendar se glede na temo, tesno prepleta s stečajnim in izvršilnim pravom, ter se prav tako dotika tudi obligacijskega prava. Glede na obširnost vsakega posameznega področja, ki ga magistrsko delo zadeva, bodo bralcu tekom sistematične razdelitve vsebine pojasnjene pravice, ki jih ima upnik, čigar terjatev je zavarovana s hipoteko, celovito predstavljene možnosti za dosego poplačila njihove terjatve in hkrati predstavljene tudi obveznosti določenih ravnanj upnika, kot je na primer prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku, v namen zavarovanja svoje pravice do prednostnega poplačila, saj morajo biti upniki aktivno vključeni tako pri postopku izvršbe kot stečaja, da lahko uspešno zavarujejo svojo pravico in dosežejo končno poplačilo svoje terjatve.
Keywords: izvršilni postopek, stečajni postopek, zastavni upnik, prednostno poplačilo, izvršba na nepremičnine, prisilna hipoteka, ločitvena pravica, pravna fikcija prijave
Published in DKUM: 11.12.2024; Views: 0; Downloads: 2
.pdf Full text (1,60 MB)

2.
Vloga upnika v postopku osebnega stečaja
Jasmina Török, 2023, master's thesis

Abstract: Postopek osebnega stečaja lahko za dolžnika predstavlja edini izhod pred finančnimi težavami, saj se v postopku lahko predlaga postopek odpusta obveznosti. Namen postopka osebnega stečaja je unovčenje premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo terjatev upnikom, temu pa sledi sanacija dolžnika. Postopek osebnega stečaja se lahko začne na predlog stečajnega dolžnika ali pa upnika. V kolikor postopek osebnega stečaja predlaga upnik, mora založiti predujem za začetek postopka. Pomembno je, da upnik dobro pozna svojega dolžnika in tako pravilno oceni možnost poplačila svoje terjatve in samih stroškov stečajnega postopka. Ko predlaga postopek osebnega stečaja sam dolžnik je predujem za stroške stečajnega postopka izplačan iz proračuna Republike Slovenije, ki se v primeru oblikovanja zadostne stečajne mase povrne v proračun Republike Slovenije. Razlog za predlaganje postopka s strani stečajnega dolžnika je največkrat odpust obveznosti. Postopek odpusta obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja, na predlog stečajnega dolžnika. Po preteku preizkusnega obdobja, če sodišče ugotovi, da ni ovir za sprejem odpusta obveznosti izda sklep s katerim se stečajnemu dolžniku odpustijo obveznosti. Z objavo oklica o začetku postopka osebnega stečaja nastopijo materialnopravne in procesne posledice, ki vplivajo na razmerje stečajnega dolžnika do drugih oseb. Namen stečajnega postopka je istovrstne upnike postaviti na isto točko, ter ugotoviti vrednost njihovih terjatev do stečajnega dolžnika na dan začetka postopka. Najpomembnejše dejanje upnika v postopku osebnega stečaja je prijava terjatve. Upniki do stečajnega dolžnika uveljavljajo zavarovane in nezavarovane terjatve, odvisno ali so njihove terjatve zavarovane z ločitveno pravico ali ne. Nezavarovane terjatve delimo na: navadne, prednostne in podrejene. Stečajni upravitelj o prijavljenih terjatvah izdela seznam preizkušenih terjatev. Terjatve, ločitvene in izločitvene pravice lahko v stečajnem postopku prereka stečajni upravitelj kot tudi upniki, ki so prijavili terjatve. Tako je pomembno, da upniki poznajo svoje terjatve in pravice, saj si tako povečajo možnosti za poplačilo terjatev. Primarni cilj postopka je poplačilo upnikov v čim večjem obsegu. S tem namenom stečajni upravitelj unovči premoženje stečajnega dolžnika, in sicer tako da: proda premoženje stečajnega dolžnika, izterja njegove terjatve, zaseže dobroimetje na dolžnikovih denarnih računih. Iz prodanega premoženja se oblikuje stečajna masa. Stečajna masa zmanjšana za stroške stečajnega postopka je razdelitvena masa, ki je namenjena za poplačilo upnikom. Ločimo splošno razdelitveno maso in posebno razdelitveno maso. Splošna razdelitvena masa je namenjena za poplačilo nezavarovanih terjatev, posebna razdelitvena masa pa je namenjena za poplačilo terjatev z ločitveno pravico. V kolikor upnik ne pride do poplačila svoje terjatve v postopku osebnega stečaja ima možnost svojo terjatev po končanem postopku osebnega stečaja ponovno izterjati, vendar samo v primeru, da stečajni dolžnik ni vložil predloga za odpust obveznosti oziroma mu je predlog za odpust sodišče zavrglo. V primeru ko dolžnik doseže odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja pa je edina možnost upnika za poplačilo terjatve v postopku osebnega stečaja. Ključna vprašanja na katera bom, glede na opravljeno analizo, podala odgovore v magistrskem delu so: kako je pomembna vloga upnika v postopku osebnega stečaja, kakšno poplačilo terjatev, glede na vrsto terjatve, lahko upniki pričakujejo v postopku osebnega stečaja ter v kakšnem deležu stečajni dolžniki dosežejo odpust obveznosti. V delu bo predstavljeno, kako je pomembno, da upniki v postopku osebnega stečaja aktivno sodelujejo in si s tem povečajo možnosti za poplačilo svojih terjatev
Keywords: dolžnik, upnik, terjatev, stečajna masa, stečajni upravitelj
Published in DKUM: 18.01.2024; Views: 401; Downloads: 65
.pdf Full text (2,46 MB)

3.
Ureditev osebnega stečaja v luči nove zakonodaje
Alen Zemljič, 2023, master's thesis

Abstract: Institut osebnega stečaja je po 15 letih obstoja v družbi, ki nas obdaja, vse bolj sprejemljiv in vse pogosteje uporabljen s strani oseb, ki so se znašle v prezadolženem brezizhodnem položaju. Z leti je institut osebnega stečaja vse bolj priljubljen. Njegovo priljubljenost pa so v svoje dobro z zlorabljanjem izkoriščali določeni dolžniki, ki so bili sicer zmožni poravnati svoje obveznosti, vendar je bil s prikritjem premoženja njihov namen doseči odpust obveznosti v celoti. Institut osebnega stečaja v prvi vrsti zagovarja uresničevanje pravice do poplačila upnikov ter novega začetka. Pomen načela enakopravnosti, ki predstavlja eno izmed temeljih načel instituta osebnega stečaja, je, da se v postopku osebnega stečaja upnike enakopravno obravnava oz. poplača v enakih deležih. V magistrskem delu je uvodoma proučena in predstavljena zakonska ureditev osebnega stečaja v Sloveniji, ki so je deležne insolventne in prezadolžene osebe. V osrednjem delu so proučene in predstavljene novosti novele ZFPPIPP-H. S predlaganimi zakonodajnimi rešitvami se posredno prispeva h krepitvi načela zagotavljanja optimalnih pogojev za poplačilo upnikov, ki izvirajo in jih zasledujejo Uncitralove zakonodajne smernice insolventnega prava (Uncitral legislative guide on insolvency law, 2005). Eden izmed bistvenih ciljev navedenih smernic je zagotovitev čim večje ohranitve dolžnikovega premoženja. Le na ta način se ob izjemi predpostavke, da dolžnik pred postopkom osebnega stečaja resnično ni imel ničesar v svoji lasti, zagotavlja, da upniki po koncu stečajnega postopka ne bodo ostali povsem brez poplačila. V delu je nadalje za jasnejšo in preglednejšo predstavo področja in dogajanja na področju osebnih stečajev izvedena analiza statističnih podatkov osebnih stečajev v Republiki Sloveniji. V nadaljevanju raziskave je proučena in na kratko predstavljena ureditev osebnega stečaja v tuji pravni ureditvi – Avstriji. Sledi primerjava ureditev osebnega stečaja med Slovenijo in Avstrijo. V sklepnem dejanju je podano razmišljanje o priporočilih in predlogih, s katerimi bi se lahko prispevalo k učinkovitejši ureditvi osebnega stečaja v Sloveniji. Dani predlogi bi imeli tudi posreden vpliv na večje zaupanje javnosti in udeležencev (predvsem upnikov) v institut osebnega stečaja in bi prispevali k izboljšanju njegove ureditve.
Keywords: osebni stečaj, postopek osebnega stečaja, insolventnost, odpust obveznosti, predlog predpisa ZFPPIPP-H, dolžnik, upnik, načelo.
Published in DKUM: 15.01.2024; Views: 245; Downloads: 43
.pdf Full text (2,16 MB)

4.
Preprečevanje zlorab pri odpustu obveznosti v osebnem stečaju potrošnikov: primerjava med slovenijo, nemčijo in hrvaško
Žan Šalamon, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali osebni stečaj potrošnika, natančneje institut odpusta obveznosti. Neprestano spreminjanje družbenih, gospodarskih in političnih razmer, višanje življenjskih stroškov, nepredvidljivost, zadolževanje ter drugi dejavniki in razlogi lahko privedejo do nezmožnosti odplačila vseh svojih obveznosti pri potrošniku. Postane lahko insolventen. Na takšen način se lahko začne postopek osebnega stečaja potrošnika ter postopek odpusta obveznosti. V družbi se pojavlja prepričanje, da se z odpustom obveznosti lahko doseže zloraba, in sicer je upnik lahko oškodovan. Opredelili smo osebni stečaj v Sloveniji, raziskali pravno podlago za osebni stečaj potrošnika, pogoje za nastanek insolventnosti. Preučili in analizirali smo statistične podatke za osebne stečaje v Sloveniji, in sicer kakšni so razlogi za te podatke, od kdaj so ti podatki relevantni ter kako so se spreminjali skozi določeno obdobje. Opredelili smo načela stečajnega postopka, predstavili insolventnost ter prijavo in preizkus terjatev ter stečajno maso. Predstavili smo dostop do objav dokumentov in podatkov o stečajnih postopkih preko spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Raziskovali smo postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem ter izvedli primerjavo ureditve odpusta obveznosti med Slovenijo, Nemčijo in Hrvaško. Predstavili smo postopke odpusta obveznosti v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem. Primerjali smo strogost pogojev in ovir za dosego odpusta obveznosti potrošnika. Preučili in primerjali smo pravna varovala v postopku odpusta obveznosti za preprečitev možnosti zlorab odpusta obveznosti. Ugotovili smo, da so pravne ureditve osebnega stečaja in odpusta obveznosti med primerjanimi državami podobne. Zasnovane so s podobnimi nameni. Večkrat se spreminjajo na podlagi ugotovitev v praksi, predlogov stroke, spreminjanja gospodarstva in razvoja in medsebojnih primerjav med državnimi ureditvami. Ugotovili smo, da imajo posamezne ureditve v državah določena določila dosego odpusta obveznosti zastavljena strožje, kot druge, določena manj strogo kot druge. Prav tako smo ugotovili, da je vir odpusta obveznosti lahko vir najrazličnejših zlorab, saj kljub raznim pravnim varovalom, natančnim in strogim ureditvam, obstaja možnost, da dolžnik namerno izkoristi institut odpusta obveznosti, da bi pridobil razne koristi.
Keywords: odpust obveznosti, insolventnost, osebni stečaj, upnik, dolžnik, primerjava
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 1583; Downloads: 140
.pdf Full text (2,14 MB)

5.
Položaj ločitvenih in izločitvenih upnikov kot stvarnopravnih upravičencev v postopku osebnega stečaja : magistrsko delo
Neža Peternelj, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je prikazati položaj upnikov in način uveljavljanja njihovih zahtevkov v postopku osebnega stečaja. Kot izhaja že iz naslova magistrskega dela »Položaj ločitvenih in izločitvenih upnikov kot stvarnopravnih upravičencev v postopku osebnega stečaja«, sem se pri pisanju osredotočila na ločitvene in izločitvene upnike, ki jih obravnavamo kot stvarnopravne upravičence. Začetek postopka osebnega stečaja ne vpliva na ločitveno in izločitveno pravico, niti na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico. Zakon določa le posebna pravila za njihovo uveljavljanje v stečajnih postopkih. Ločitveni upniki so upniki, ki imajo do stečajnega dolžnika zavarovane terjatve (največkrat gre za zastavno pravico) in so upravičeni do prednostnega poplačila njihovih terjatev iz premoženja, na katerem imajo ločitveno pravico. Ločitveni upniki se v primerjavi z navadnimi upniki poplačajo iz posebne razdelitvene mase. Njihov prednostni položaj je upravičen z dejstvom, da so si že predhodno na določenem premoženju stečajnega dolžnika izposlovali prednostno poplačilno upravičenje. Izločitveni upniki se ne poplačajo iz stečajne mase stečajnega dolžnika, kot to velja za ločitvene upnike. Namen prijave izločitvene pravice v vseh stečajnih postopkih je v tem, da se stečajnega upravitelja obvesti, da določena stvar ne pripada stečajnemu dolžniku in kot taka ne more biti predmet stečajne mase. Pravica izločitvenega upnika tako ni pravica do prednostnega poplačila, kot to velja za ločitvene upnike, temveč lahko izločitveni upnik na podlagi nje zahteva, da se mu izroči določeno premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Za postopek osebnega stečaja se uporablja večina določb, ki urejajo postopek stečaja nad pravno osebo. Ker pa stečajni dolžnik po koncu postopka osebnega stečaja, za razliko od stečajnega dolžnika v postopku stečaja nad pravno osebo, obstaja še naprej, vseeno terja posebno ureditev. Posebni del zakona vsebuje nekatere posebne določbe, ki se uporabljajo v postopku osebnega stečaja, hkrati pa uporabo nekaterih določb stečajnega postopka nad pravno osebo izrecno izključuje. V magistrskem delu sem se osredotočila na ta posebna pravila, ki so specifična ravno zaradi omenjene temeljne razlike.
Keywords: stečajni postopek, osebni stečaj, ločitveni upnik, ločitvena pravica, izločitveni upnik, izločitvena pravica, terjatev, stečajna masa, zastavna pravica
Published in DKUM: 09.04.2019; Views: 2510; Downloads: 352
.pdf Full text (700,76 KB)

6.
Fiduciarna razmerja v stečaju
Maja Platnjak, 2018, master's thesis

Abstract: Razlog za sklenitev fiduciarnih poslov je največkrat v zavarovanju, zato za takšne oblike zavarovanj uporabljamo izraz fiduciarna zavarovanja. Med tipična fiduciarna zavarovanja uvrščamo prenos lastninske pravice v zavarovanje, odstop terjatve v zavarovanje in prenos finančnih instrumentov v zavarovanje. Skupna značilnost fiduciarnih zavarovanj je zaupnost razmerja, neakcesornost in možnost zunajsodne uveljavitve prednostnega poplačilnega upravičenja. Nadaljnja značilnost fiduciarnih zavarovanj je prenos »polne« pravice, saj fiduciar na predmetu zavarovanja pridobi popolno imetništvo oziroma popolno lastninsko pravico. Fiduciarna zavarovanja tako dajejo več pravne oblasti, kot je to gospodarsko potrebno, zato pravni red ta presežek oziroma preobdarovanost kompenzira v primeru stečaja. Fiduciarju se v primeru fiduciantovega stečaja prizna manj kot polno imetništvo oziroma polna lastninska pravica, in sicer le ločitvena pravica. V primeru neplačevitosti fiducianta, fiduciarna zavarovanja gravitirajo k pravnim učinkom zastavne pravice in ne k polnemu imetništvu oziroma polni lastninski pravici. Temu ustrezen je tudi pravni položaj fiducianta v primeru stečaja fiduciarja. Fiduciantu je namreč priznan položaj izločitvenega upnika. Začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico ter na izločitveno pravico. Uveljavitev ločitvene pravice se lahko opravi v sodnem postopku ali pa v zakonsko določenih primerih tudi izvensodno. V primerih fiduciarnih zavarovanj je mogoča izvensodna prodaja, ki zagotavlja hitrejše poplačilo zavarovane terjatve, in ne vsebuje stroškov, ki so povezani z vodenjem sodnega postopka.
Keywords: fiduciarna zavarovanja, prenos lastninske pravice v zavarovanja, odstop terjatve v zavarovanje, prenos finančnih instrumentov v zavarovanja, insolventnost, stečaj, izločitvena pravica, izločitveni upnik, ločitvena pravica, ločitveni upnik
Published in DKUM: 18.12.2018; Views: 2457; Downloads: 265
.pdf Full text (629,93 KB)

7.
Osebni stečaj in njegov vpliv na zadolževanje po končanem postopku v Sloveniji, ZDA in Nemčiji
Vanessa Šlajmer, 2018, master's thesis

Abstract: V zadnjih letih se je začel postopek osebnega stečaja razvijati in je število postopkov začelo naraščati, saj je tudi zadolževanje prebivalstva postalo vedno večje. Večina držav je osebni stečaj že uvedla v stečajno zakonodajo ločeno od postopka stečaja podjetja. Osebni stečaj predstavlja zadnjo rešitev pred finančnimi težavami, iz katerih posameznik več nima drugega izhoda. V postopku se lahko predlaga tudi postopek odpusta obveznosti. Prvotni namen je odplačilo upnikom iz premoženja dolžnika, temu pa sledi finančna sanacija prezadolženega posameznika. Opredelili bomo vlogo stečajnega upravitelja v postopku ter institut osebnega stečaja v ZDA in Nemčiji, ki ga bomo tudi primerjali s pravili postopka kakršnega poznamo v Sloveniji. Tudi po končanem postopku osebni stečaj prinaša določene posledice, ki lahko vplivajo na življenje posameznika, na kar se osredotoča le majhen delež literature in člankov, saj se vsi bolj posvečajo poslovanju pred in med samim postopkom. Zato bomo opredelili zadolževanje po končanem postopku ter morebiten vpliv na posameznika v primeru zaposlitve, najemanja posojil in podjetniškega poslovanja. Ugotovili smo, da prezadolženost narašča in z njo tudi možnost za osebni stečaj kateri se v veliki meri zaključuje brez razdelitve premoženja. Nato vpliva tudi prav tako že precej razširjen stečajni kriminal, ki omogoča sodelujočim osebkom protipravno pridobitev premoženja. Po končanem postopku se oseba lahko ponovno zadolži, na kar vpliva potrošnja gospodinjstev, razlog vložitve predloga v osebni stečaj, delovni napor ter možnosti zaposlitve.
Keywords: Osebni stečaj, stečajni upravitelj, stečajna masa, zadolževanje, stečajni kriminal, dolžnik, upnik
Published in DKUM: 21.11.2018; Views: 1486; Downloads: 228
.pdf Full text (1,38 MB)

8.
Ureditev hipoteke v slovenskem pravu
Mateja Cigut, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah, ki služi zavarovanju ene ali več natančno določenih terjatev in s tem zastavnega upnika pooblašča, da se v primeru, da mu terjatev ne bo pravočasno izpolnjena, poplača iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Je neposestna zastavna pravica, kar pomeni, da zastavitelj ohrani posest obremenjene nepremičnine in jo lahko še naprej nemoteno uporablja. V zvezi z nastankom razlikujemo med pogodbeno hipoteko, ki nastane na podlagi pravnega posla, prisilno hipoteko, ki nastane na podlagi sodne odločbe in zakonito hipoteko, ki nastane na podlagi zakona. Poleg tega, pa poznamo tudi posebne vrste hipotek: nadhipoteka, maksimalna hipoteka, skupna hipoteka in zastavna pravica na nevpisanih nepremičninah. Hipoteka je knjižna stvarna pravica, tako da zemljiška knjiga zagotavlja najvišjo možno mero publicitete. Pogoj za njen nastanek je namreč vpis v zemljiško knjigo, ki ima konstitutiven učinek. Izjema velja za zakonito hipoteko, ki nastane v trenutku, ko so izpolnjeni zakonski pogoji, brez vpisa v zemljiško knjigo. Ista nepremičnina je lahko obremenjena z več hipotekami. V takšnem primeru je potrebno upoštevati vrstni red njihove ustanovitve, saj se hipotekarni upniki poplačajo drug za drugim, v enakem vrstnem redu, kot so pridobili hipoteko. V primeru, da s hipoteko zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plačana, ima hipotekarni upnik pravico do poplačila iz hipoteke. V kolikor je bila ustanovljena navadna hipoteka, mora hipotekarni upnik najprej pridobiti izvršilni naslov. Pridobi ga tako, da vloži hipotekarno tožbo, s katero zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda. Če je bila ustanovljena neposredno izvršljiva hipoteka, hipotekarni upnik že ima izvršilni naslov in lahko vloži izvršilni predlog neposredno na sodišče. Glede prenehanja hipoteke je potrebno razlikovati med prenehanjem v materialnem smislu in njenim prenehanjem v formalnem smislu. Materialno prenehanje nastopi, če so izpolnjeni pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige. Takšna hipoteka je še vedno vpisana v zemljiško knjigo, vendar obstaja zgolj formalno, tako da je hipotekarni upnik ali zastavitelj ne more več uporabiti za zavarovanje drugih terjatev. V formalnem smislu pa hipoteka preneha samo z izbrisom iz zemljiške knjige.
Keywords: hipoteka, hipotekarni upnik, neposestna zastavna pravica, knjižna pravica, pogodbena hipoteka, prisilna hipoteka, zakonita hipoteka
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1822; Downloads: 308
.pdf Full text (633,74 KB)

9.
Uveljavitev hipoteke
Tea Lešnik, 2017, master's thesis

Abstract: Hipoteko definira SPZ kot zastavno pravico na nepremičninah, predmet hipoteke pa je natančno določena nepremičnina. Pravila hipotekarnega prava so urejena v SPZ, ki ureja hipoteko v materialnopravnem smislu, pri realizaciji hipoteke zunaj stečaja so pomembna pravila ZIZ, v stečaju pravila ZFPPIPP, glede vpisa hipoteke v zemljiško knjigo pa se uporabljajo pravila ZZK-1. Za pravilno razumevanje hipoteke in njenih učinkov je hipotekarno pravo razvilo vrsto načel, kot so: načelo specialnosti, načelo javnosti, vpisno načelo, načelo akcesornosti, načelo vrstnega reda, načelo nedeljivosti hipotekarnega jamstva, načelo oficialnosti, načelo nadaljnjega obstoja hipotekarnega jamstva. Hipoteka lahko nastane na različnih podlagah, te so v skladu s 130. členom SPZ pravni posel, sodna odločbe in zakon. Pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla (t.i. pogodbena hipoteka) ureja SPZ in je najpogostejši način nastanka hipoteke, za katerega se zahteva veljaven zavezovalni posel (zastavna pogodba), veljaven razpolagalni posel (zemljiškoknjižno dovolilo), vpis v zemljiško knjigo (pridobitni način) in razpolagalna sposobnost (pravica razpolaganja) zastavitelja. Hipoteka na podlagi sodne odločbe (t.i. prisilna hipoteka) je urejena v ZIZ in lahko nastane v postopku izvršbe ali pa v postopku zavarovanja. Prisilna hipoteka nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Hipoteka na podlagi zakona (t.i. zakonita hipoteka) pa nastane s trenutkom, ko so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, brez vpisa v zemljiško knjigo. Ta je v našem pravu redka, izmed civilnopravnih predpisov jo določata SPZ in ZD. Osrednje upravičenje hipotekarnega upnika je poplačilno upravičenje, ki se lahko uveljavi proti vsakokratnemu lastniku nepremičnine. Odgovornost le-tega pa je omejena do višine kupnine, dosežene pri uveljavitvi hipoteke. Hipotekarni upnik ima pravico do poplačila iz hipoteke, če zavarovana terjatev ob dospelosti ni plačana. Uveljavitev poplačilnega upravičenja se opravi tako, da hipotekarni upnik proda hipotekarno zavarovano nepremičnino ter iz kupnine, dosežene s prodajo, poplača hipotekarno zavarovane terjatve. Postopek uveljavljanja hipoteke se razlikuje, če gre za pogodbeno hipoteko, kjer mora hipotekarni upnik najprej pridobiti izvršilni naslov- s hipotekarno tožbo zahtevati, da se zastavljena nepremičnina proda, ali če gre za notarsko hipoteko, kjer ima hipotekarni upnik že izvršilni naslov ter lahko vloži izvršilni predlog neposredno na sodišče. Pri tem ločimo tudi dva načina uveljavitve hipoteke, sodno (hipotekarni upnik mora predlagati izvršbo na nepremičnino za izterjavo hipotekarno zavarovane terjatve) in zunajsodno (v postopku notarske prodaje). Uveljavitev hipoteke povzroči določene pravne posledice. Na podlagi prisilne prodaje pridobi kupec lastninsko pravico, s tem pa preneha lastninska pravica zastavitelja. Hipoteka s prisilno prodajo preneha, uveljavitev hipoteke pa učinkuje tudi na pozneje pridobljene izvedene pravice (izjema velja za stvarne služnosti). Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, pri čemer razlikujemo med prenehanjem v formalnem smislu in v materialnem smislu. Hipoteka preneha v formalnem smislu z izbrisom iz zemljiške knjige, v materialnem smislu pa hipoteka preneha že z izpolnitvijo pogojev za izbris iz zemljiške knjige.
Keywords: hipoteka, nastanek hipoteke, uveljavitev hipoteke, poplačilo hipoteke, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, zastavitelj, prenehanje hipoteke
Published in DKUM: 22.11.2017; Views: 2937; Downloads: 315
.pdf Full text (717,06 KB)

10.
Zastavna pravica na terjatvah, vrednostnih papirjih in drugih premoženjskih pravicah
Marja Zidarič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Po mnenju dr. Tratnika je zastavna pravica omejena stvarna pravica na točno določeni tuji stvari ali premoženjski pravici, ki služi zavarovanju točno določene terjatve, ki jo ima imetnik zastavne pravice (zastavni upnik) proti lastniku zastavljene stvari oziroma imetniku zastavljene pravice (zastavitelju, zastavnemu dolžniku) ali proti tretji osebi, ki ni sočasno tudi zastavitelj. Če zavarovana terjatev ob dospelosti ni plačana, lahko zastavni upnik zahteva prodajo predmeta zastavne pravice in se poplača iz njene vrednosti. Drugi odstavek 3. člena SPZ dopušča izjemo od pravila, da se premoženjske pravice ne štejejo za stvari in zato na njih niso mogoče ne lastninska ne druge stvarne pravice in sicer je v skladu s to izjemo lahko predmet zastavne pravice tudi premoženjska pravica. Predmet diplomskega dela je zastavna pravica na pravicah in sicer na terjatvah, vrednostnih papirjih in drugih premoženjskih pravicah, predvsem pravice udeležbe v pravni osebi ter prenosljive pravice intelektualne lastnine. Problem pri zastavni pravici na terjatvah je v napakah temeljnega razmerja, pri bodočih terjatvah pa v obvestitvi dolžnika, kar je konstitutivni pogoj za zastavitev terjatve. Pri zastavni pravici na vrednostnih papirjih se težava pojavi, če vrednostni papir ne vsebuje vseh bistvenih sestavin, ter v primeru nelikvidnosti in neprenosljivosti. Prav tako pa morata biti uresničena načelo inkorporacije, kjer lahko upravičenec uveljavlja pravico iz vrednostnega papirja samo skupaj s papirjem ter načelo prezentacije, kjer lahko izpolnitev terjatve iz vrednostnega papirja zahteva proti njegovi predložitvi le njegov zakoniti imetnik. V primeru zastavne pravice na drugih premoženjskih pravicah pa lahko privede do težav, če zastavitelj ne opusti ravnanj, s katerimi bi se zmanjšala vrednost zastavljene pravice.
Keywords: Zastavna pravica, terjatev, vrednostni papir, premoženjska pravica, zastavitelj, zastavni upnik
Published in DKUM: 29.05.2017; Views: 2249; Downloads: 244
.pdf Full text (551,99 KB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica