Search the digital library catalog

Abstract: V magistrski nalogi smo preučevali vpliv serijskih morilcev na družbo. Najprej smo predstavili osnovne pojme, ki so ključni za nadaljnje razumevanje obravnavane tematike, in se seznanili z različnimi vrstami serijskih morilcev. Nato smo se osredotočili na tiste dejavnike, ki pripomorejo k temu, da se posamezniki sploh razvijejo v serijske morilce. Izkazalo se je, da ni zgolj en dejavnik tisti, ki odločilno vpliva na razvoj serijskih morilcev, ampak gre za kombinacijo različnih dejavnikov, ki se lahko medsebojno povezujejo in vsi na neki način pripomorejo k izoblikovanju serijskih morilcev. Predstavili smo okolje, v katerem serijski morilci delujejo, in kakšne so značilnosti tega okolja. Nanizali smo tudi primere serijskih morilcev iz različnih držav in mednje vključili tudi slovenskega serijskega morilca Silva Pluta. Nazadnje smo se še ustavili pri nazornem pregledu raznovrstnih teorij, ki se ukvarjajo s preučevanjem ter raziskovanjem na področju serijskih morilcev in kriminalitete. Opisali smo biološke teorije, sociološke teorije, psihološke teorije in teorijo racionalne izbire in spoznali, da se teorije poslužujejo različnih načinov za preučevanje serijskih morilcev. Najbolj optimalno bi bilo, če bi lahko iz vsake teorije uporabili samo njene učinkovite načine preučevanja. Na podlagi kritik pa bi omenjene teorije še dodatno izboljšali.
Keywords: serijski morilec, umor, kriminaliteta, deviantnost
Published in DKUM: 31.05.2023; Views: 548; Downloads: 89
Full text (1,09 MB)

Abstract: Pri sodnomedicinski analizi poškodb s strelnim orožjem gre za nabor postopkov, ki jim strokovnjaki s področja sodne medicine sledijo pri obravnavi strelnih poškodb ne glede na vrsto strelnega orožja, s katerim je bila poškodba povzročena. V proces obravnave smrti kot posledice strelne poškodbe ne sodi le obdukcija umrlega, temveč je potrebno tudi poznavanje balistike rane, fizike ter drugih komplementarnih znanj, s katerimi prepletamo način preiskovanja. Sodnomedicinska in kriminalistična veda se pri preiskavi poškodb in smrti zaradi uporabe strelnega orožja dopolnjujeta. Sodnomedicinska veda se ukvarja s proučevanjem načina in mehanizma poškodovanja, oceno strelne razdalje, značilnostmi strelnih ran ter vzrokom smrti, medtem ko se kriminalistična veda ukvarja z vrsto orožja, naboja, iskanjem osumljencev ter zbiranjem informacij in obvestil. Da bi celoten postopek tekel pravilno, pa je treba tekom preiskave zagotoviti ustrezno zavarovanje sledi in predmetov ter vzdrževati raven strokovnosti. Strelne poškodbe so povzročene z različnimi tipi strelnega orožja. Preiskovalci v praksi naletijo na raznovrstno paleto strelnega orožja – od doma sestavljenega oziroma predelanega do tovarniško izdelanega. Z gibanjem projektila v orožju, izven njega in do trenutka, ko ta zadane tarčo, se ukvarja balistika. Balistika je veda, ki proučuje gibanje projektila v orožju in izven njega, tako med drugim zajema tudi balistiko rane, tj. proučevanje gibanja projektila po prodoru v človeško tkivo. Upoštevajoč obseg rane, se določi, ali je bil strel izveden iz dolgocevnega orožja (obsežnejše uničenje tkiva) ali kratkocevnega orožja. V pravilno zastavljenem postopku obravnave samomora ali umora s strelnim orožjem so upoštevani najrazličnejši indici, s katerimi preiskovalci opredelijo vrsto dejanja. Pri samomorih je značilno, da do poškodbe pride na delih telesa, ki so samomorilcu lažje dostopni, pri umorih pa so pogosti streli v vitalne organe.
Keywords: diplomske naloge, sodna medicina, balistika, umor, samomor, strelne poškodbe
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 1375; Downloads: 124
Full text (1,51 MB)

Abstract: Vsaka peta ženska je vsaj enkrat v življenju deležna partnerjevega nasilja. Omejujoči dejavnik pri ugotavljanju pogostnosti intimnopartnerskega nasilja je predvsem veliko neprijavljenih primerov nasilja v družini. Strokovne službe se pogosto soočijo z nasiljem »za štirimi stenami«, šele ko je nasilje prisotno že dalj časa in se kaže s hudimi, včasih tudi usodnimi posledicami. Intimnopartnerski umori so najhujša posledica intimnopartnerskega nasilja in so najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk. Storilci so štirikrat pogosteje moški in žrtve ženske. Vsak sedmi umor na svetu je intimnopartnerski umor, ki ga napovedujejo grožnje, zalezovanje in/ali zgodovina intimnopartnerskega nasilja, zato so tudi označeni kot »napovedani umori«. Dejanje je izrazito spolno zaznamovano kaznivo dejanje in storilec najpogosteje nekdanji zakonec oziroma partner. Ker je ozaveščenost družbe o intimnopartnerskem nasilju in umoru nezadostna, v diplomskem delu obravnavamo posebnosti in značilnosti intimnopartnerskega umora. Pregledali smo strokovno literaturo in statistične podatke Ministrstva za notranje zadeve in Statističnega urada Republike Slovenije ter opravili analizo zbranih statističnih podatkov v obdobju med letoma 2015 in 2017. Rezultati raziskave potrjujejo, da so v partnerskem odnosu pogosteje nasilni moški kot ženske in da so žrtve intimnopartnerskega umora izključno ženske. Najpogosteje uporabljena sredstva pri dejanju umora so strelno orožje, nož ter predmeti iz kovine, plastike, stekla in lesa. Najpogostejši kraji umora so stanovanjska hiša v naselju, stanovanje v bloku, cesta, ulica ali trg v naselju ter stanovanjska hiša izven naselja. Rezultati raziskave bi lahko doprinesli k boljšemu razumevanju problematike ter bi lahko predstavljali izhodišče obsežnejšim raziskavam intimnopartnerskega umora v slovenski populaciji za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: diplomske naloge, intimni partner, umor, nasilje, žrtev, povzročitelj
Published in DKUM: 16.03.2021; Views: 1258; Downloads: 90
Full text (1,13 MB)

Abstract: Evtanazija (euthanatos), ki v skladu z grškim izvorom, pomeni dobro ali blago smrt, tudi danes ne razumemo dosti drugače. Iz enega vidika pomeni smrt brez trpljenja, iz drugega pa same ukrepe, ki naj pripeljejo do take smrti. Glede na ukrepe jo ločimo na aktivno in pasivno. Evtanazijo lahko delimo tudi glede na izraženo voljo bolnika in sicer: prostovoljna, neprostovoljna in prisilna evtanazija. Primer prisilne evtanazije je »nacistična evtanazija«, katera se je začela pripravljati že leta 1933, s prihodom nacistov na oblast. Najprej je bil sprejet zakon o sterilizaciji, ki so ga kasneje razširili z določbami o prisilnih splavih, da bi preprečili potomstvo dedno bolnim. Nadaljevali so z evtanazijo iznakaženih in umsko bolnih novorojencev v raznih otroških zavodih. Kasneje so razpotegnili starostno mejo na otroke do 16. leta. Vse to je bila zgolj predhodna faza evtanazije odraslih ali tako imenovane Akcije T4. Slednja je potekala v skrajni tajnosti in v njej je bilo do septembra leta 1941, ko je bila Akcija T4 ustavljena, usmrčenih okrog 70.000 ljudi. Kljub ustavitvi evtanazije odraslih pa se je ta še vedno odvijala, na skrivaj, v zdravstvenih ustanovah, vse do konca vojne. »Nacistična evtanazija« je »zrasla« v nacistični ideologiji, ki pa se je zgledovala med drugim tudi po evgeniki 19. in 20. stoletja. Evgenika je načrtno prizadevanje za telesno in duševno izboljšanje potomstva, to je njen pozitivni vidik. Hkrati ima tudi negativni vidik, ko gre za načrtno uničevanje potomstva iz različnih razlogov, lahko tudi rasističnih. Iz navedenega sledi, da je »nacistično evtanazijo« mogoče razlagati iz dveh vidikov, iz vidika evtanazije in evgenike. Torej »nacistična evtanazija« kot negativni evgenični ukrep. Da so lahko »nacistično evtanazijo« izvajali, je poleg močne propagande, pripomogel pravni in politični sistem. Torej totalitarna diktatura s svojim nasiljem, propagando in enostrankarskim sistemom. Na drugi strani pa pravni sistem, ki je služil zgolj za uresničevanje nacistične ideologije in je podredil vlogo človekovih pravic, jih močno omejil ter v veliko preveč primerih, odvzel. Pravni red z najbolj krutimi, krivični in nemoralni zakoni, ki so na podlagi zakona o »posebnih« pooblastilih, lahko bili protiustavni.
Keywords: pravni sistem, politični sistem, totalitarizem, diktatura, nacizem, evgenika, morala, milostna smrt, umor
Published in DKUM: 12.10.2020; Views: 1962; Downloads: 280
Full text (656,33 KB)

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na opredelitev pojma serijskih morilcev ter dejavnikov značilnosti in delitev le-teh v različne kategorije. Pregled motivov, načinov in faktorjev, ki so vplivali na samega morilca, ter njihovi življenjski dejavniki so pomembni pri ugotovitvi trendnih značilnosti glede števila serijskih umorov skozi čas. Hipoteze diplomskega dela so bile zastavljene tako, da naj bi predstavljale splošno razmišljanje družbe o osebi »serijski morilec« in kaj v družbi ta oseba predstavlja. Tako diplomsko delo poskuša ugotoviti, ali so splošna razmišljanja družbe pravilna ali ne in v katerih vidikih odstopajo od realne slike in realnih podatkov o serijskih morilcih. Teoretični del diplomskega dela se osredotoča na psihološke dejavnike in vzorce ter podpise, preko katerih je mogoče lažje definirati, zakaj je oseba postala serijski morilec. Nadaljnje se v drugem delu teoretičnega dela diplomsko delo osredotoča na žrtve ter preiskovanje umorov. S pomočjo teh dveh temeljev pa v primerjalni analizi serijskih morilcev nato lažje opredelimo rezultate sodnega pregona, kot so kazni, in lažje razumemo organiziranosti tipa morilca, njegovega motiva in načina umora. V zaključku diplomskega dela imamo predstavljene rezultate analize posameznih serijskih morilcev kakor tudi trendno analizo ter posamezne hipoteze. Diplomsko delo je tako prišlo do ugotovitev glede trenda, ki se kaže, ter do ugotovitev, kateri dejavniki so najbolj poglavitno vplivali na serijske morilce.
Keywords: diplomske naloge, serijski morilec, umor, trendi, analiza
Published in DKUM: 19.09.2019; Views: 1371; Downloads: 262
Full text (1,23 MB)