| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Intimnopartnerski umori v osrednjem in zahodnem delu Slovenije
Nastja Škaper, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Vsaka peta ženska je vsaj enkrat v življenju deležna partnerjevega nasilja. Omejujoči dejavnik pri ugotavljanju pogostnosti intimnopartnerskega nasilja je predvsem veliko neprijavljenih primerov nasilja v družini. Strokovne službe se pogosto soočijo z nasiljem »za štirimi stenami«, šele ko je nasilje prisotno že dalj časa in se kaže s hudimi, včasih tudi usodnimi posledicami. Intimnopartnerski umori so najhujša posledica intimnopartnerskega nasilja in so najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk. Storilci so štirikrat pogosteje moški in žrtve ženske. Vsak sedmi umor na svetu je intimnopartnerski umor, ki ga napovedujejo grožnje, zalezovanje in/ali zgodovina intimnopartnerskega nasilja, zato so tudi označeni kot »napovedani umori«. Dejanje je izrazito spolno zaznamovano kaznivo dejanje in storilec najpogosteje nekdanji zakonec oziroma partner. Ker je ozaveščenost družbe o intimnopartnerskem nasilju in umoru nezadostna, v diplomskem delu obravnavamo posebnosti in značilnosti intimnopartnerskega umora. Pregledali smo strokovno literaturo in statistične podatke Ministrstva za notranje zadeve in Statističnega urada Republike Slovenije ter opravili analizo zbranih statističnih podatkov v obdobju med letoma 2015 in 2017. Rezultati raziskave potrjujejo, da so v partnerskem odnosu pogosteje nasilni moški kot ženske in da so žrtve intimnopartnerskega umora izključno ženske. Najpogosteje uporabljena sredstva pri dejanju umora so strelno orožje, nož ter predmeti iz kovine, plastike, stekla in lesa. Najpogostejši kraji umora so stanovanjska hiša v naselju, stanovanje v bloku, cesta, ulica ali trg v naselju ter stanovanjska hiša izven naselja. Rezultati raziskave bi lahko doprinesli k boljšemu razumevanju problematike ter bi lahko predstavljali izhodišče obsežnejšim raziskavam intimnopartnerskega umora v slovenski populaciji za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: diplomske naloge, intimni partner, umor, nasilje, žrtev, povzročitelj
Published: 16.03.2021; Views: 64; Downloads: 10
.pdf Full text (1,13 MB)

2.
Primerjava množičnih in serijskih morilcev
Biljana Marković, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Serijski in množični umori spremljajo človeštvo od začetka. Ti so se dogajali že v preteklosti, vendar takrat niso dosegli takšne medijske odmevnosti kot danes. Storilci serijskih ali množičnih umorov so postali zanimivi za medije, saj so bila njihova dejanja nevsakdanja in zato zanimiva za javnost. Če primerjamo novo celino s staro, Ameriko z Evropo, ugotovimo, da je množičnih in serijskih umorov veliko več v Ameriki, seveda pa imamo tudi v Evropi primere množičnih umorov in serijskih. Nekateri med njimi so bila tudi medijsko zelo izpostavljeni, drugi nekoliko manj. Serijski in množični umor spadata med večkratne umore, saj storilci umorijo več oseb hkrati. Treba pa je poudariti, da kriminologija loči med tema dvema pojmoma. Serijski umor je niz več umorov, ki ga storilci storijo v daljšem časovnem obdobju, to lahko traja nekaj dni, mesecev ali več let. Množični umori pa so niz umorov, pri katerih je umorjenih več ljudi hkrati v razmiku nekaj ur. V diplomski nalogi sem se osredotočila na serijske in množične morilce. Predstavljene so definicije obeh skupin morilcev, osebnostne značilnosti obeh, ter tipologija serijskih in množičnih morilcev. V nadaljevanju sem opisala motive za dejanja serijskih in množičnih morilcev in na podlagi primerov poskušala ugotoviti, kako serijski in množični morilci izbirajo svoje žrtve. Za konec sem podala nekaj primerov obeh skupin morilcev. S pregledom literature sem poskušala ugotoviti, kateri so dejavniki, ki so vplivali na morilce, da so se odločili moriti. Skušala sem ugotoviti, kaj je posameznika napeljalo k umoru so imeli težavno otroštvo, težave z duševnim zdravjem ali so na njihova dejanja vplivali drugi dejavniki.
Keywords: diplomske naloge, serijski morilec, množični morilec, umor
Published: 03.12.2020; Views: 193; Downloads: 37
.pdf Full text (302,88 KB)

3.
Nacistična evtanazija v zgodovini evtanazije
Vesna Mihovilovič, 2020, master's thesis

Abstract: Evtanazija (euthanatos), ki v skladu z grškim izvorom, pomeni dobro ali blago smrt, tudi danes ne razumemo dosti drugače. Iz enega vidika pomeni smrt brez trpljenja, iz drugega pa same ukrepe, ki naj pripeljejo do take smrti. Glede na ukrepe jo ločimo na aktivno in pasivno. Evtanazijo lahko delimo tudi glede na izraženo voljo bolnika in sicer: prostovoljna, neprostovoljna in prisilna evtanazija. Primer prisilne evtanazije je »nacistična evtanazija«, katera se je začela pripravljati že leta 1933, s prihodom nacistov na oblast. Najprej je bil sprejet zakon o sterilizaciji, ki so ga kasneje razširili z določbami o prisilnih splavih, da bi preprečili potomstvo dedno bolnim. Nadaljevali so z evtanazijo iznakaženih in umsko bolnih novorojencev v raznih otroških zavodih. Kasneje so razpotegnili starostno mejo na otroke do 16. leta. Vse to je bila zgolj predhodna faza evtanazije odraslih ali tako imenovane Akcije T4. Slednja je potekala v skrajni tajnosti in v njej je bilo do septembra leta 1941, ko je bila Akcija T4 ustavljena, usmrčenih okrog 70.000 ljudi. Kljub ustavitvi evtanazije odraslih pa se je ta še vedno odvijala, na skrivaj, v zdravstvenih ustanovah, vse do konca vojne. »Nacistična evtanazija« je »zrasla« v nacistični ideologiji, ki pa se je zgledovala med drugim tudi po evgeniki 19. in 20. stoletja. Evgenika je načrtno prizadevanje za telesno in duševno izboljšanje potomstva, to je njen pozitivni vidik. Hkrati ima tudi negativni vidik, ko gre za načrtno uničevanje potomstva iz različnih razlogov, lahko tudi rasističnih. Iz navedenega sledi, da je »nacistično evtanazijo« mogoče razlagati iz dveh vidikov, iz vidika evtanazije in evgenike. Torej »nacistična evtanazija« kot negativni evgenični ukrep. Da so lahko »nacistično evtanazijo« izvajali, je poleg močne propagande, pripomogel pravni in politični sistem. Torej totalitarna diktatura s svojim nasiljem, propagando in enostrankarskim sistemom. Na drugi strani pa pravni sistem, ki je služil zgolj za uresničevanje nacistične ideologije in je podredil vlogo človekovih pravic, jih močno omejil ter v veliko preveč primerih, odvzel. Pravni red z najbolj krutimi, krivični in nemoralni zakoni, ki so na podlagi zakona o »posebnih« pooblastilih, lahko bili protiustavni.
Keywords: pravni sistem, politični sistem, totalitarizem, diktatura, nacizem, evgenika, morala, milostna smrt, umor
Published: 12.10.2020; Views: 357; Downloads: 70
.pdf Full text (656,33 KB)

4.
Preiskovanje sumov umora z zastrupitvijo
Špela Šoba, 2020, master's thesis

Abstract: Umori z zastrupitvami so kazniva dejanja, ki so v primerjavi z drugimi načini umorov redka. Njihovo odkrivanje ni enostavno. Umor z zastrupitvijo ne vzbuja sumov o storjenem kaznivem dejanju. Tudi kraj dejanja in izbor načina umora nista tipična in zahtevata od preiskovalcev drugačne pristope preiskovanja. Umori z zastrupitvijo so se pojavljali že od nekdaj in še danes veljajo za misteriozna kazniva dejanja, ki odpirajo veliko vprašanj. Storilci namesto po klasičnem orožju posežejo po različnih toksičnih snoveh, ki s svojim delovanjem v odvisnosti od njihovega odmerka lahko povzročijo znake, ki sprva spominjajo na začetek neke bolezni, nato pa se simptomi stopnjujejo in na koncu sledi smrt. Vsaka snov, katere odmerek je dovolj velik, je potencialen strup, ki lahko povzroči znake in simptome bolezni ali smrt. To so bodisi farmacevtski izdelki, čistila, pesticidi, kemikalije, strupene rastline ali živali, droge, kemično orožje, težke kovine itd. Storilec strup izbere glede na to, kako težko ga je odkriti v telesu žrtve, oziroma se ga pri obdukciji in s toksikološkimi preiskavami težko zazna in ki v odvisnosti od odmerka povzroči relativno hitro in gotovo smrt. Poleg izbora primernega strupa je za storilca ključen dober načrt in priprava na dejanje. Pri preiskovanju takšnih kaznivih dejanj morajo preiskovalci tesno sodelovati z zdravstveno stroko, ki pri tem igra ključno vlogo. Ugotovitve zdravnikov, ki so bili v stiku z žrtvijo, lahko razjasnijo marsikatero dilemo. Obdukcija in toksikološke preiskave so v primerih umorov z zastrupitvijo ključne in lahko v najbolj idealnem primeru (če ne gre za izjemno težko izsledljiv strup) podajo odgovore na vsa vprašanja o morebitni zastrupitvi. V primerih, ko gre za zastrupitev z redkim strupom, je potrebno sodelovanje z različnimi institucijami in laboratoriji, ki razpolagajo s primerno opremo za odkrivanje in dokazovanje določenega strupa. V Sloveniji so to med drugim Inštitut za sodno medicino, Institut »Jožefa Stefana«, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo itd. Če se sumi o storjenem kaznivem dejanju pojavijo, ko je truplo že pokopano, sledi izkop trupla (ekshumacija) in ponovna obdukcija ter toksikološke preiskave, da bi se ugotovilo pravi vzrok smrti.
Keywords: magistrska dela, umor, zastrupitev, kriminalistično preiskovanje, sodna medicina, ekshumacija, redki strupi
Published: 16.06.2020; Views: 413; Downloads: 75
.pdf Full text (1,37 MB)

5.
Serijski morilci skozi čas
Anja Zorman Puher, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na opredelitev pojma serijskih morilcev ter dejavnikov značilnosti in delitev le-teh v različne kategorije. Pregled motivov, načinov in faktorjev, ki so vplivali na samega morilca, ter njihovi življenjski dejavniki so pomembni pri ugotovitvi trendnih značilnosti glede števila serijskih umorov skozi čas. Hipoteze diplomskega dela so bile zastavljene tako, da naj bi predstavljale splošno razmišljanje družbe o osebi »serijski morilec« in kaj v družbi ta oseba predstavlja. Tako diplomsko delo poskuša ugotoviti, ali so splošna razmišljanja družbe pravilna ali ne in v katerih vidikih odstopajo od realne slike in realnih podatkov o serijskih morilcih. Teoretični del diplomskega dela se osredotoča na psihološke dejavnike in vzorce ter podpise, preko katerih je mogoče lažje definirati, zakaj je oseba postala serijski morilec. Nadaljnje se v drugem delu teoretičnega dela diplomsko delo osredotoča na žrtve ter preiskovanje umorov. S pomočjo teh dveh temeljev pa v primerjalni analizi serijskih morilcev nato lažje opredelimo rezultate sodnega pregona, kot so kazni, in lažje razumemo organiziranosti tipa morilca, njegovega motiva in načina umora. V zaključku diplomskega dela imamo predstavljene rezultate analize posameznih serijskih morilcev kakor tudi trendno analizo ter posamezne hipoteze. Diplomsko delo je tako prišlo do ugotovitev glede trenda, ki se kaže, ter do ugotovitev, kateri dejavniki so najbolj poglavitno vplivali na serijske morilce.
Keywords: diplomske naloge, serijski morilec, umor, trendi, analiza
Published: 19.09.2019; Views: 484; Downloads: 156
.pdf Full text (1,23 MB)

6.
Inteligentnost serijskih morilcev
Mark Butenko Černe, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge najprej obravnavamo inteligenco, pri čemer nas zanima sam pomen pojma inteligence, njen izvor, razvoj skozi različna starostna obdobja človekovega življenja, primanjkljaje, ki jih nižji ali višji IQ predstavlja za človeka, njena interakcija s socialnim okoljem, kot pospeševalcem slabosti ali prednosti predeterminiranih genetskih lastnosti in nadaljnje usmeritve in predlogi raziskovalnega dela. Poleg inteligence obravnavamo serijske morilce, ki jih po kratkem uvodu v zgodovino tudi razčlenimo na različne tipe, opišemo njihove lastnosti, razložimo sociološke in psihološke teorije o njihovem nastanku in kasnejšem delovanju, omenimo metode preiskovanja serijskih umorov, in sicer metode vedenjskega in geografskega profiliranja. V razpravi diplomske naloge raziskujemo povezavo med inteligenco in serijskimi morilci. Pri iskanju odgovorov nam postavljajo smernice postavljene hipoteze in naše glavno raziskovalno vprašanje. Skozi raziskavo domače in tuje literature poskušamo najti odgovor, ali in kako stopnja inteligence vpliva na način izvrševanja umora pri serijskih morilcih. Na podlagi ugotovitev podamo predloge in usmeritve za nadaljnjo raziskovalno delo ter predloge za ukrepe, ki bi lahko pripomogli k zmanjšanju nastanka serijskih morilcev.
Keywords: diplomske naloge, inteligenca, serijski morilci, dednost, umor, kaznivo dejanje, socialno okolje
Published: 27.08.2019; Views: 629; Downloads: 165
.pdf Full text (1022,58 KB)

7.
Tomaž Becket in Henrik II.: prijateljstvo, izdaja, umor
Barbara Melanšek, 2019, master's thesis

Abstract: Leta 1154 je po dolgi in krvavi državljanski vojni na angleški prestol sedel Henrik II. - prvi v vrsti plantagenetskih kraljev - in začel novo obdobje v zgodovini Anglije. Vojskovanje, diplomacija in premišljena poroka z Eleanoro Akvitansko so mu kmalu prinesli imperij, ki se je raztezal vse od škotske meje pa do Pirenejev; imperij, ki mu je zgodovinopisje po smrti njegovega snovalca nadelo ime Anževinski imperij. Obdobje vladanja Henrika II. so zaznamovali številni dolgoletni spori: s francoskim kraljem Ludvikom VII., s Henrikovimi sinovi in pa s Tomažem Becketom, canterburyjskim nadškofom, katerega srhljivi umor na oltarju canterburyjske katedrale je odmeval skozi srednjeveško Evropo in pomembno vplival na odnose med posvetno in cerkveno oblastjo v Angliji, pa tudi v Evropi. Thomas Becket, sin preprostega trgovca z blagom, je bil po tem, ko se je izkazal za izjemno učinkovitega in zanesljivega tajnika canterburyjskega nadškofa Theobalda, leta 1155 imenovan na mesto kraljevega kanclerja. Le nekaj let kasneje ga je Henrik II. po Theobaldovi smrti imenoval za canterburyjskega nadškofa. Kraljeva usodno napačna presoja moža, ki ga je izbral za Theobaldovega naslednika, je sprožila začetek dolgoletnega spora med angleškim kraljem in canterburyjskim nadškofom glede vprašanja sodnih pristojnosti in razmerja moči med posvetno in cerkveno oblastjo v Angliji. Spor so zaznamovale globoko zakoreninjene osebnostne in ideološke razlike med glavnima akterjema ter dolgotrajna in zapletena diplomacija, v katero so bili vpleteni največji mogočneži tistega časa in katere končni neuspeh je razkril Becketov umor leta 1171.
Keywords: Henrik II., Tomaž Becket, srednjeveška Anglija, Canterbury, cerkvena oblast, umor.
Published: 22.07.2019; Views: 468; Downloads: 77
.pdf Full text (1,58 MB)

8.
Facebook umor - kazensko pravni pregled (analiza primera)
Domen Mirt, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Gre za prvi kazenski primer v Sloveniji, katerega kaznivo dejanje je bilo posneto in »v živo« predvajano na socialnem omrežju Facebook. Nasilni 23-minutni posnetek pretepanja je med Slovenci pritegnil ogromno pozornosti, saj je na spletu vztrajal več kot 13 ur. Čez dan si ga je ogledalo več kot 230 000 ljudi, kar je vzbudilo veliko nastrojenost proti nasilnežema. Žrtev nasilja je dan kasneje v UKC Ljubljana podlegla poškodbam, zaradi česar se je spremenil obtožni predlog iz hude telesne poškodbe v hudo telesno poškodbo s smrtnim izidom. Ker je bil kazenski primer zaradi svoje narave zelo poseben, je bil med sodno preiskavo prisoten v vseh medijih, ki so javnost informirali o spremembah samega primera. Po štirih mesecih sodne preiskave je tožilstvo obtožnico prekvalificiralo v umor, ta pa je ostala nespremenjena do sojenja. Nasilneža sta bila za storjeno dejanje obsojena na zaporno kazen nad 20 let, kar je za slovenske razmere sorazmerno visoka kazen, njuna zagovornika sta za to obtoževala medije, ki bi naj s svojim delom izvrševati posredni pritisk na javnost. Kljub pritožbam obrambe, da je za prekvalificirano obtožnico v postopku in končno izrečeno kazen Okrožnega sodišča v Krškem kriva javnost in njihovi pritiski, tega na Višjem sodišču v Ljubljani niso uvideli. V diplomski nalogi smo zato naredili analizo in preučili, kakšen je lahko vpliv medijev in posledično pritisk javnosti na odločitev o višini izrečene kazni, ter ali je zaradi objavljenega posnetka na spletu to pomenilo nedopusten pritisk na odločitev sodišča. Preverili smo tudi, ali je bil posnetek zaradi instituta privilegija zoper samoobtožbo sploh dopusten dokaz na sodišču ter pojasnili, kakšna je razlika med prvo bremenjeno obtožnico in kasnejšo prekvalificirano, ki ju je bremenila umora. Postavili smo si (nam) zelo pomembno vprašanje, ali/če bi se v samem primeru kaj spremenilo, če nasilneža posnetka ne bi objavila na Facebooku in se uporabniki Facebooka oziroma javnost ne bi neposredno seznanili s samim kaznivim dejanjem oziroma početjem.
Keywords: diplomske naloge, Facebook, umor, analiza, mediji, sodstvo
Published: 10.06.2019; Views: 448; Downloads: 90
.pdf Full text (540,95 KB)

9.
Odpravljanje tradicionalnih navad, ki škodujejo otrokom - primer Uganda
Maša Klajderič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Konvencijo o otrokovih pravicah (KOP) je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Veljati je začela 2. septembra 1990. KOP poziva vlade, naj otroke obravnavajo resno in spodbujanju njihovih pravic namenijo ustrezno pozornost v zakonih in usmeritvah, proračunskih odločitvah in vsakodnevnih dejavnostih na vseh upravnih ravneh. Pri tem je nujno zavarovati otrokovo pravico do svobode pred nasiljem. Nasilje nad otroki je namreč zelo razširjen pojav, ki ogroža vse otrokove pravice. Bistvo diplomskega dela je podrobneje predstaviti tradicionalne navade, ki škodujejo otrokom. Mednje uvrščamo obrezovanje otrok, spolno zlorabo otrok te umor iz časti. V zadnjih letih je bil dosežen pomemben napredek glede zaščite otrok pred nasiljem. Število držav, ki v svoje programe vključujejo preprečevanje in odpravo nasilja, nedvomno povečuje. Poleg tega se krepi tudi pravno varstvo otrok pred vsemi oblikami nasilja.
Keywords: otrok, otrokove pravice, obrezovanje deklic, umor iz časti, spolna zloraba
Published: 26.11.2018; Views: 376; Downloads: 47
.pdf Full text (1,15 MB)

10.
"Licence to kill" : problem pravnosti in legtimnosti dovoljenja za ubijanje
Matjaž Matjašič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bomo skušali predstaviti prikrito delovanje treh večjih obveščevalnih služb in njihovo poseganje v človekove pravice. Skratka, raziskali bomo, ali “Licence to kill” obstaja oz. na podlagi katerega pravnega akta lahko tajne in vojaške službe izvajajo asasinacijo. To smo skušali ponazoriti v treh primerih: »Aleksandra Litvinanka so ubili s pomočjo radioaktivnega izotopa 210Po. S tem so ogrozili na tisoče drugih življenj, ker z radioaktivnim strupom morilci niso znali pravilno ravnati. Osamo Bin Ladna, bi lahko ameriški komandosi zajeli živega, ker je bil neoborožen, ko so stopili v njegovo sobo. Mahmud Al Mabhouja so ubili v Dubaju. Pri tej akciji je sodelovalo 27 agentov. Nekateri med njimi so uporabljali dvojnike potnih listin z imeni, ki so pripadala drugim ljudem. Šlo je za krajo identitete. S tem so ogrozili druga, nedolžna življenja«.
Keywords: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, atentati, umori, umor po naročilu, legitimnost, diplomske naloge
Published: 05.03.2013; Views: 1357; Downloads: 117
.pdf Full text (1,94 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica