1. Spiritualna oskrba ob koncu življenja pri pacientih z rakomSara Pomberg, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Seznanitev z diagnozo neozdravljive oblike raka v pacientu vzbudi nešteto negativnih občutkov, ki se hitro razvijejo v trpljenje. S pomočjo spiritualne oskrbe lahko pacientu pomagamo razrešiti te občutke in mu omogočimo lažjo sprijaznitev s smrtjo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako izvajanje spiritualnih intervencij vpliva na kakovost življenja pacienta z rakom ob izteku življenja.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili metodo pregleda literature. Znanstvene članke smo iskali po podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science. Postopek izbire uporabljene literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Opravili smo analizo in sintezo izbranih člankov ter rezultate prikazali s pomočjo deskriptivne metode.
Rezultati: Od 538 zadetkov smo v končno analizo vključili sedem raziskav. Na podlagi vsebinske analize vključenih raziskav smo oblikovali tri podkategorije, in sicer: občutki umirajočega, ocenjevanje spiritualnih potreb in spiritualne intervencije. Ugotovili smo, da imajo ocenjevanje spiritualnih potreb, uporaba spiritualne oskrbe in izvajanje spiritualnih tehnik pozitiven učinek na boljšo kakovost življenja.
Razprava in sklep: Ugotovili smo, da bi bilo treba spiritualno oskrbo pri umirajočih pacientih z rakom učinkoviteje integrirati v zdravstveno nego, saj pacienti v spiritualnosti najdejo smisel in pomen življenja, premislijo o svojih življenjskih vrednotah ter se sprijaznijo s smrtjo, da lahko dostojno in mirno umrejo.
Keywords: spiritualna oskrba, spiritualnost, pacienti z rakom, konec življenja, umiranje
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 256; Downloads: 96
 Full text (1,35 MB) |
2. Izkušnje medicinskih sester s spiritualno oskrbo v pediatrični paliativni oskrbiAnja Veber, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Pediatrična paliativna obravnava zajema aktivno in celostno telesno, čustveno, duhovno ter socialno oskrbo otroka in vključuje tudi podporo družini. Za medicinske sestre predstavlja veliko obremenitev. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšne izkušnje imajo medicinske sestre s spiritualnostjo v pediatrični paliativni oskrbi in kako se soočajo z umiranjem otroka.
Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature. Iskanje je potekalo v bazah podatkov: CINAHL, PubMed, Web of Science in SAGE. Iskanje literature je prikazano z diagramom PRISMA. Za analizo in sintezo podatkov smo uporabili metodo tematske analize.
Rezultati: Skupno smo našli 215 člankov, v končno analizo smo vključili deset člankov. Glavno temo, izkušnje medicinskih sester s spiritualnostjo ob hudo bolnem in umirajočem otroku, smo oblikovali na osnovi podtem: 1) soočanje z lastnimi čustvi ter 2) profesionalni odnos medicinske sestre do otrok in družine.
Diskusija in zaključek: Izvajanje paliativne oskrbe otroka z vključenim spiritualnim vidikom je za medicinske sestre zelo stresno in čustveno obremenjujoče. Najpogosteje se srečujejo z žalostjo, zaskrbljenostjo, depresivnostjo, s težavami v komunikaciji z otrokom in njegovimi starši. Številni dejavniki, katerim so izpostavljene, vplivajo na doživljanje njihove lastne stiske. Potrebujejo dodatno usposabljanje in dobro mentorstvo, da se bodo lahko lažje soočale z osebnimi izzivi ter nadgradile pomanjkljivo znanje.
Keywords: otrok, umiranje, duhovnost
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 179; Downloads: 75
Full text (1,20 MB) |
3. Ovire pri komunikaciji z umirajočim pacientom in zanj pomembnimi drugimiSandra Žiher, 2020, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Zaradi pomanjkanja znanja, predvsem na področju komunikacije o oskrbi umirajočega, želimo z zaključnim delom raziskati, katere so najpogostejše ovire pri komunikaciji z umirajočim pacientom in zanj pomembnimi drugimi s strani medicinskih sester.
Metodologija: Izvedli smo pregled literature. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah Sage, PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Pri tem smo upoštevali postavljene vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA diagramom. Dobljene rezultate smo sintetizirali z uporabo metode vsebinske analize.
Rezultati: Od 89 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 10 študij, od tega 1 kvantitativno in 9 kvalitativnih. Z analizo podatkov smo izoblikovali podteme, in sicer: (1) logistične, (2) izobrazbene, (3) čustvene in (4) kulturne ovire, ki smo jih nato združili v glavno temo: ovire v komunikaciji s strani medicinskih sester.
Diskusija in zaključek: Komunikacijo ob koncu življenja spremljajo številne komunikacijske ovire, ki pa jih je možno odpraviti. Te ovire je možno zmanjšati z medsebojnim sodelovanjem in samorefleksijo, predvsem pa z dodatnim izobraževanjem na področju oskrbe ob koncu življenja s poudarkom na treningu komunikacijskih veščin. Dodatno znanje in veščine komuniciranja bo medicinskim sestram dalo samozavest, ki je pri razpravah ob koncu življenja ključnega pomena.
Keywords: komunikacijske ovire, smrt, umiranje, paliativni pacient, svojci, medicinske sestre, oskrba ob koncu življenja
Published in DKUM: 02.09.2020; Views: 1475; Downloads: 332
Full text (532,20 KB) |
4. Umirajoči starostnik v institucionalnem varstvu: vidik negovalnega osebjaUrška Granda, 2019, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Delež starostnikov se na svetovni ravni hitro povečuje in s tem se podaljšuje življenjska doba ljudi. Velik delež starostnikov terminalno fazo življenja preživi v domovih za ostarele, kjer ima paliativna oskrba pomembno vlogo. V diplomskem delu smo opisali paliativno oskrbo starostnika v procesu umiranja v institucionalnem varstvu ter raziskali vidik negovalnega osebja na paliativno oskrbo starostnika v procesu umiranja.
Metode: Izhodišča za izdelavo zaključnega dela so bila povzeta iz strokovnih in znanstvenih literatur, člankov in internetnih virov (znanstveni članki). Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja z deduktivnim pristopom. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Glede na predpripravljene kode smo ugotavljali njihovo pojavnost pri negovalnem osebju.
Rezultati: Rezultati ankete so pokazali, da je tim zdravstvene nege in oskrbe v izbranih institucijah zelo naklonjen terminalno bolnim starostnikom, počutijo se usposobljene izvajati paliativno oskrbo, kar je ključnega pomena pri zagotavljanju udobja umirajočega. Iz rezultatov ankete lahko sklepamo, da se trudijo zagotoviti dobro oskrbo, čeprav menijo, da za to nimajo na voljo dovolj kadra.
Razprava in zaključek: Primerjalne ankete so pokazale podobne rezultate zato sklepamo, da je paliativna oskrba v institucionalnem varstvu še vedno premalo organizacijsko vodena in podprta z izobraževanji, saj je lastno mnenje o poznavanju nečesa, za kar se nismo priučili, lahko tudi precenjeno.
Keywords: odnos, medicinske sestre, paliativna oskrba, umiranje, starejši, dom za starostnike.
Published in DKUM: 01.10.2019; Views: 1819; Downloads: 255
Full text (1,49 MB) |
5. Zaposleni v zdravstveni negi v skrbi za umirajoče pacienteRenata Premzl, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča: skrb za umirajočega pacienta predstavlja skupek vrednot, humanosti in človečnosti, ki se prepletajo v zdravstveni negi. Pomemben segment predstavljajo delovne izkušnje, znanje in izobrazba zaposlenih v zdravstveni negi. Namen raziskave je ugotoviti skrb zaposlenih v zdravstveni negi za umirajoče paciente ter vpliv delovnih izkušenj, znanja in izobrazbe zaposlenih v zdravstveni negi na odnos do skrbi za umirajoče paciente.
Raziskovalne metode: izvedena je bila opisna – deskriptivna raziskava. Osnovo raziskovalne naloge je predstavljal pregled domače in tuje strokovne literature. Za raziskavo je bila uporabljena kvantitativna raziskovalna metodologija. Sodelovalo je 49 zaposlenih v zdravstveni negi. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s hi-kvadrat testom in enosmerno analizo variance (ANOVA) z Bonferronijevo korekcijo.
Rezultati: rezultati kažejo, da ima večina (84 %) anketirancev pozitiven odnos v skrbi za umirajoče paciente. Ni nam uspelo potrditi povezave med odnosom v skrbi za umirajoče paciente in dolžino delovne dobe (hi-kvadrat = 1,152, p = 0,562), dodatnimi izobraževanji o odnosu v skrbi za umirajoče paciente (hi-kvadrat = 4,743; p = 0,315) ali izobrazbo (hi-kvadrat = 1,175, p = 0,882). Število izkušenj v skrbi za umirajoče paciente je povezano s stopnjo izkazanega strahu pred smrtjo (p = 0,019) in izogibanjem smrti (p = 0,002).
Diskusija in zaključek: pozitiven odnos zaposlenih v zdravstveni negi v skrbi za umirajoče paciente je izrednega pomena, saj je v največji meri odvisen prav od njih. Izkušnje s skrbjo za umirajoče paciente zmanjšujejo strah pri zaposlenih v zdravstveni negi.
Keywords: zdravstvena nega, oskrba, umiranje, odnos do umirajočih, izobrazba, delovna doba, izkušnje z umirajočimi.
Published in DKUM: 04.06.2018; Views: 1733; Downloads: 243
Full text (929,84 KB) |
6. PROBLEM SMRTI IN UMIRANJA PRI PLATONU IN SOYGAL RINPOCHEJUSamo Bohak, 2016, undergraduate thesis Abstract: V Diplomskem delu smo se ukvarjali s primerjavo konceptov smrti in umiranja pri Platonu in Sogyal Rinpocheju. Skozi pregled stališč mnogih starejših (nezahodnih) tradicij smo najprej raziskali pojmovanje in razumevanje smrti in umiranja, ter duhovne tradicije, iz katerih ta pojmovanja izhajajo. Nato smo na kratko opisali zahodno razumevanje smrti in umiranja, ter pokazali na problematiko orisa zahodnih konceptov. Nato smo opisali temeljne pojme Tibetanske duhovnosti oz natančneje Tibetanske knjige življenja in umiranja, avtorja Sogyala Rinpocheja in pokazali na problematiko razlage tega dela. Prav tako smo pokazali na vzporednice, razlike in problematiko primerjave dveh del in zaključili s kratkim predlogom pragmatičnega »argumenta« oz. poti do obstoja posmrtnega življenja v tradiciji Tomaža Akvinskega. Na kratko smo pregledali pomen pričevanj o obsmrtnih izkušnjah in zaključili s problematičnim sklepom, ter nakazali na možnost in potrebo po nadaljnjem, poglobljenem filozofskem delu, ki lahko poleg novih pogledov prinese tudi utilitaristične koristi tako za vzhod kot zahod, brez da bi ob tem žrtvovali zvestobo duhovnim tradicijam ali kriterije znanstvenega raziskovanja. Poskušali smo pokazati, da nam filozofska metoda analize argumentov in primerjave konceptov lahko služi kot most med poljem znanosti in duhovnosti.
Keywords: Smrt, umiranje, Platon, Sogyal Rinpoche, duhovnost, obsmrtna izkustva.
Published in DKUM: 03.10.2016; Views: 1996; Downloads: 192
Full text (884,25 KB) |
7. |
8. Seznanjenost ljudi o paliativni oskrbiMateja Novak, 2015, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni paliativna oskrba, njen razvoj, seznanjenost ljudi o paliativni oskrbi, hospic in umiranje. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, ali so ljudje seznanjeni s paliativno oskrbo in ali so mnenja, da se premalo govori o smrti. Prav tako je bil namen ugotoviti, ali paliativna oskrba poveča kakovost življenja.
Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna metodologija, natančneje anketni vprašalnik z 12 vprašanji zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 50 naključnih oseb. Rezultate raziskave smo analizirali in predstavili s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2013, Microsoft Office Excel 2013 in IBM SPSS Statistics 20.0.
Rezultati raziskave. Anketni vprašalnik so večinoma izpolnjevali starejši ljudje, ki so v večini (42%) mnenja, da kot skupnost o smrti in umiranju ne govorimo dovolj. Večina anketiranih (40%) ni še nikoli slišala za paliativno oskrbo, 30% anketirancev navaja, da približno vedo, kaj je paliativna oskrba, 20% anketiranih meni, da imajodovolj natančno znanje o paliativni oskrbi, 10% pa jih je slišalo samo za to ime. Kar 53% anketiranih je mnenja, da paliativna oskrba dovoljuje pacientom z neozdravljivo boleznijo živeti aktivno življenje, medtem ko jih 29% meni, da paliativna oskrba izboljšuje kakovost življenja bolne osebe.
Sklep. O paliativni oskrbi bi se morali začeti več pogovarjati in o njej ljudi ozaveščati že v zdravstvenih ustanovah, saj je za umirajoče in njihove svojce znanje o paliativni oskrbi zelo pomembno. Če bi s tovrstnim ozaveščanjem začeli v zdravstvenih ustanovah, bi bili ljudje bolje informirani, hkrati pa bi informacijam bolj zaupali.
Keywords: paliativna oskrba, paliativni zdravstveni tim, paliativna zdravstvena nega, hospic, umiranje.
Published in DKUM: 22.03.2016; Views: 3245; Downloads: 666
Full text (1,37 MB) |
9. ODNOS ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V ZDRAVSTVENEM DOMU GORNJA RADGONA DO OBSMRTNIH IZKUŠENJRenira Dominika Šinko, 2015, master's thesis/paper Abstract: Teoretično izhodišče. Veliki življenjski prehodi, kot je umiranje in smrt, so relativno nov predmet raziskovanja in v slovenskem prostoru skorajda še ne tematiziran. Skozi raziskovanje se lahko sliši glas ranljivih družbenih skupin – umirajočih in njihovih svojcev (Pahor, Štrancar, 2007). Obstaja zelo malo raziskav, ki ocenjujejo znanje in odnos do obsmrtnih izkušenj med zdravstvenimi delavci. Znanstveniki so med drugim izvedli raziskavo, in sicer kakšno znanje in odnos imajo medicinske sestre, ki delajo v hospicu, do obsmrtnih izkušenj. Raziskava je bila namenjena ocenjevanju znanja in odnosu medicinskih sester do obsmrtnih izkušenj in k skrbi za tiste, ki so jih doživeli (Barnett, 1991). Splošno sprejeta definicija obsmrtnih izkušenj zaenkrat ne obstaja (Klemenc-Ketiš, 2010).
Namen magistrskega dela. V magistrskem delu nas še posebej zanima, kakšne so izkušnje zdravstvenih delavcev z obsmrtnimi izkušnjami in kako bi reagirali na tovrstno izkušnjo, če bi jim jo bolnik zaupal.
Raziskovalna metodologija. Uporabili smo sistematičen pregled literature. Raziskava je potekala z anketnim vprašalnikom. Anketirali smo 120 zaposlenih zdravstvenih delavcev v Zdravstvenem domu Gornja Radgona. Predstavili smo tri hipoteze, ki smo jih sprejeli oziroma ovrgli. Rezultate smo analizirali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences).
Rezultati. Z informacijami, ki smo jih pridobili z opravljeno raziskavo smo ugotovili, da so zdravstveni delavci seznanjeni z obsmrtnimi izkušnjami, vendar se jih večina še ni srečala z bolnikom, ki bi doživel obsmrtno izkušnjo. Rezultati so pokazali pozitiven odnos zdravstvenih delavcev, v primeru, če bi jim bolnik zaupal svojo obsmrtno izkušnjo. Iz rezultatov je razvidno, da zdravstveno osebje bolnika v večini primerov ne bi obravnavalo kot manjvrednega in bi mu dalo možnost, da izpove svojo zgodbo.
Zaključek. V zaključku magistrskega dela smo predlagali izboljšave in rešitve, kjer smo podali nekaj napotkov za zdravstvene delavce, kako ravnati v primeru, če bi jim bolnik zaupal tovrstno izkušnjo.
Keywords: smrt, umiranje, odnos zdravstvenih delavcev, obsmrtne izkušnje
Published in DKUM: 05.10.2015; Views: 1699; Downloads: 173
Full text (1,58 MB) |
10. |
