Search the digital library catalog

Abstract: V magistrski nalogi sem, po uvodni predstavitvi delnice, primerjal slovensko ureditev dopustnega pridobivanja lastnih delnic in njihovega umika ter prisilni umik delnic z odkupom in razveljavitvijo odkupljivih delnic v angleškem pravu. Ker področje lastnih in odkupljivih delnic ureja tudi evropska zakonodaja in ji v delu urejanja lastnih delnic naša domača zakonodaja sledi, sem v nalogi predstavil tudi osnovna izhodišča evropske ureditve lastnih in tudi odkupljivih delnic. Menim namreč, da ocena o tem, ali naše pravo pozna podoben korporacijskopravni institut, kot so odkupljive delnice v angleškem pravu, in ali je smiselno razmišljati o tem, da se navedena pravila vnesejo v naš pravni red, ni mogoča brez predstavitve osnovnih pravil lastnih in odkupljivih delnic po obravnavanih treh pravnih območjih. Na podlagi analize pravil slovenskega in angleškega ter evropskega prava sem prišel do zaključka, da se institut prisilnega umika delnic po našem pravu močno približa institutu odkupljivih delnic po angleškem. Ne glede na to pa ne moremo zaključiti, da sta ena in ista stvar. Če bi bilo namreč tako, potem evropska ureditev, ki jo bom v nalogi v izhodiščih predstavil, ne bi poznala in urejala obeh institutov, to je prisilnega umika delnic in tudi odkupljivih delnic. Kljub podobnosti ureditve prisilnega umika delnic po našem pravu in odkupljivih delnic po angleškem pa so med njima razlike, ki zmanjšujejo uporabnost pravnega instituta prisilnega umika delnic, če ga ocenjujemo z vidika uporabnosti odkupljivih delnic, kot jih pozna angleško pravo. Prepričan sem, da bi bila uvedba instituta povečanja osnovnega kapitala družbe z izdajo odkupljivih delnic v slovenskem pravu oziroma podrobnejša pravna ureditev prisilnega umika delnic po sedanji ureditvi dobrodošla. Zato je moj zaključek v magistrski nalogi ta, da glede na to, da so lahko odkupljive delnice za potencialne denarne vlagatelje bistveno bolj zanimive kot pa navadne neodkupljive in da dajejo imetniku drugače kot obveznice za čas njihove veljavnosti (trajanja) možnost sodelovanja na skupščini družbe in s tem pri njenem upravljanju, ne vidim posebne bojazni, da ne bi bile v praksi dobro sprejete. Dopuščam tudi sklep, da prisilni umik delnic, kot je zdaj predviden in urejen v ZGD-1, povsem zadostuje in da posebne ureditve odkupljivih delnic ne potrebujemo, vendar menim, da podobnosti med institutoma sicer obstajajo, a po pregledu in predstavitvi angleške ureditve odkupljivih delnic nikakor ne moremo izključiti možnosti za dograditev naše pravne ureditve. Ureditev prisilnega umika delnic v ZGD-1 namreč ni nujno zadostna, da bi lahko sklenili, da so odkupljive delnice pri nas pravno dopustne in v zakonu urejene. Če namreč želimo doseči bistveni namen odkupljivih delnic, torej da družba z »začasnim« povečanjem osnovnega kapitala angažira potrebna denarna sredstva z izdajo odkupljivih delnic in s sprejetjem tudi morebitnih novih delničarjev v svojo lastniško in posledično upravljavsko strukturo, potem je nomotehnična dodelava ZGD-1 nujna, saj bi razširila krog različnih možnosti izdaje tovrstnih delnic, ki bi bile za investitorje zadosti zanimive.
Keywords: Odkupljiva delnica, lastna delnica, umik lastnih delnic
Published in DKUM: 09.06.2016; Views: 1817; Downloads: 222
Full text (940,55 KB)