1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Nezamenljivi žetoni - nova oblika varnosti ali nova oblika kriminalitete zoper umetnine : magistrsko deloLana Rupar, 2023, master's thesis Abstract: Nezamenljivi žetoni (NFT) so edinstvena digitalna sredstva, ki predstavljajo lastništvo predmetov v digitalnem svetu kot so umetnine, zbirateljski predmeti in virtualno blago. S pomočjo veriženja blokov zagotavljajo avtentičnost in provenienco, ter revolucionirajo koncept lastništva v digitalni dobi. S svojo zmožnostjo zagotavljanja preverljivega in nespremenljivega zapisa o lastništvu, NFT-ji pripomorejo k načinu preverjanja pristnosti in varovanju ne samo digitalnih temveč tudi fizičnih umetnin, kar lahko v prihodnosti prispeva k varnosti in transparentnosti na tradicionalnem umetniškem trgu. Na drugi strani, hiter razvoj ekosistema NFT-jev predstavlja nove izzive, vključno z varnostnimi pomisleki, regulatornimi negotovostmi in novimi priložnostmi za izvajanje, beloovratniške kriminalitete, finančne kriminalitete, kibernetske kriminalitete in kriminalitete zoper umetnine. Konvergenca nezamenljivih žetonov in beloovratniške kriminalitete, pri čemer v osprednje spada pranje denarja, predstavlja priložnosti za vključitev nezakonitih sredstev v zakonit finančni sistem, pri čemer se izkorišča anonimnost, ki je ena izmed temeljnih lastosti tehnologije.
Nezamenljivi žetoni predstavljajo kompleksno prepletenost tehnoloških, pravnih in ekonomskih vidikov. Celoten ekosistem, vključno z njegovo vrednostjo in vključevanjem v uveljavljene trge pa nakazuje na potrebo po uveljavljanju učinkovitih regulatvnih okvirov, sodelovanju med regulativnimi institucijami in usposobljenimi analitiki verige blokov. Le na ta način se lahko prispeva k zaščiti pred goljufijami, pranjem denarja in drugimi nedovoljenimi dejavnostmi, ter zagotovi da je razvoj NFT-jev usklajen s pravnimi in etičnimi standardi.
Keywords: nezamenljivi žetoni (NFT), kriminaliteta zoper umetnine, beloovratniška kriminaliteta, magistrska dela
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 389; Downloads: 44
 Full text (1,26 MB) |
7. Pompejansko omizje Marija Preglja v likovnih delih predšolskih otrok : diplomsko deloNuša Vrbek, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo analizirali likovna dela predšolskih otrok. Otroke, stare med 5 in 6 let, smo spodbujali k reprodukciji umetniškega dela Marija Preglja Pompejansko omizje. Pri tem smo ugotavljali, kako in v kolikšni meri so otroci brez napotkov in ob pomoči vzgojiteljice upodobili likovno delo. Po izvajanju dejavnosti smo izvedli analizo, kjer nas je zanimalo, kako so se otroci lotili upodabljanja likovnega dela, ali so sledili razvojnim značilnostim glede na svojo starost, ali so pri upodabljanju dodali kakšne izmišljene elemente, ali so upoštevali likovno sintakso pri reprodukciji. V empiričnem delu smo naredili podrobno analizo in jo opisno predstavili s pomočjo tabel. Večina otrok v raziskavi je reproducirala umetniško delo tako, kot so ga videli, nekaj pa jih je ob preslikavanju dodalo svoje izmišljene elemente.
Keywords: likovna didaktika, likovno formalna analiza umetnine, predšolski otrok, umetniško delo
Published in DKUM: 05.09.2022; Views: 679; Downloads: 62
Full text (4,96 MB) |
8. Ponaredki slik kot oblika kriminalitete zoper umetnine in izvedenstvo v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLana Rupar, 2020, undergraduate thesis Abstract: Preiskovanje ponarejanja umetnin je zapleteno saj zahteva dobro načrtovanje, organiziranje dela in povezovanje s strokovnjaki, ki delujejo na področju poznavanja podpisov, materialov, tehnik nanosa, obdobij umetnoste zgodovine oziroma stilov in drugo. Le multidisciplinarno delovanje omogoča uspešno preiskovanje primerov kaznivih dejanj zoper umetnine.
Zaključno delo se osredotoča na preiskovanje ponaredkov slik, medresorsko sodelovanje različnih subjektov ter na tehnike preiskave, ki so ključne za avtentikacijo umetnine. Z metodo analize vsebine pisnih virov smo pregledali domačo in tujo strokovno literaturo. Na podlagi pregleda smo oblikovali teoretična izhodišča glede pristopov k preiskovanju tovrstne kriminalitete in vlogi multidisciplinarnega sodelovanja pri preiskovanju ponaredkov umetnin. Empirično tonirano podlago za ovrednotenje izhodišč smo pridobili iz analize delno strukturiranih intervjujev, ki smo jih naredili s predstavniki policije, strokovnjakov s področja umetnostne zgodovine oziroma cenilstva in s področja podpisov. Ugotavljamo, da je za uspešno preiskovanje kaznivega dejanja ponarejanja slik potrebna kohezija med številnimi subjekti, ki se morajo povezovati v multidisciplinirano ekipo. Za uspešno stilistično in zgodovinsko analizo ter posledično odkrivanja lastnosti slike, avtorja in obdobja, je sodelovanje z izvedenci s področja umetnostne zgodovine primarnega pomena. Ključnega pomena je tudi sodelovanje s strokovnjaki s področja podpisov, saj lahko le ti že v začetni fazi pripomorejo k odkrivanju informacij o pisalnih značilnostih in o pristnosti podpisa. Preiskovanje kaznivih dejanj zoper umetnine bi moralo potekati znotraj okvirjev institucije, ustanovljene na nacionalni ravni, ki bi se izključno ukvarjala s kriminaliteto zoper umetnine in kulturno dediščino, vsak posameznik pa bi moral pred nakupom umetnine, obvezno preveriti avtentičnost slike, saj bi s tem bistveno pripomogel k zmanjšanju ponaredkov na trgu.
Keywords: diplomske naloge, umetnine, ponaredki, preiskovanje, izvedenstvo, podpis
Published in DKUM: 10.09.2020; Views: 1145; Downloads: 116
Full text (1,04 MB) |
9. Kriminaliteta, povezana s kulturno dediščinoViktorija Zupančič, Bojan Dobovšek, 2019, other scientific articles Abstract: Namen prispevka:
Namen prispevka je analizirati obstoj kriminalitete, povezane s kulturno dediščino v svetu, ter ugotoviti, ali je ta v porastu ali nazadovanju. S pomočjo vodenih intervjujev s strokovnjaki s tovrstnega področja smo želeli opredeliti smernice za boj proti tej obliki kriminalitete.
Metode:
Uporabili smo pregled literature in metodo strukturiranega poglobljenega intervjuja.
Ugotovitve:
Veljavna zakonodaja s področja varovanja kulturne dediščine ter boja proti dotični obliki kriminalitete je ustrezna in primerna. Problem predstavlja predvsem uveljavljanje in izvrševanje tovrstnih zakonskih določil in izvajanje sankcij v praksi. Celoten potek od pridobitve do prodaje predmeta kulturne dediščine je dobro organiziran: plenjenje arheoloških najdišč s strani lokalnih plenilcev, prodaja lokalnemu preprodajalcu, ki uredi prevoz izropanih kulturnih dobrin na mednarodni trg. Predmet pride v ciljno državo, kjer je opran ter kot antikviteta brez ali z neznanim poreklom anonimno prodan najboljšemu ponudniku. Analiza intervjujev s strokovnjaki je pokazala resnično problematiko prepovedanega trgovanja s predmeti kulturne dediščine. Zbiralci in določeni muzeji na mednarodnem ilegalnem trgu postavijo povpraševanje po predmetih iz določenega zgodovinskega obdobja ali iz določene kulture. S tem sprožijo celotni krog organiziranega plenjenja, tihotapljenja ter končne pridobitve predmeta.
Omejitve/uporabnost raziskave
Prispevek predstavlja pilotsko raziskavo z omejenim številom intervjujev z izbranimi strokovnjaki, ki pa je dobra osnova za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje strategij preprečevanja kriminalitete v zvezi s kulturno dediščino.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Slovenska strokovna literatura s področja kriminalitete zoper kulturno dediščino je dokaj redka. Članek prinaša vpogled v problematiko ter izzive za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: kulturna dediščina, kriminaliteta, črni trg, umetnine, plenjenje, ilegalno trgovanje
Published in DKUM: 24.03.2020; Views: 1042; Downloads: 93
 Link to full text
This document has many files! More... |
10. Legalni trg umetnin : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeEster Doljak, 2018, undergraduate thesis Abstract: Umetnost spremlja človeštvo skozi vso njegovo zgodovino, vendar se je njen pomen v tem času spremenil. Izraz »lepe umetnosti«, ki je v uporabi v današnjem času se je pojavil v 18. stoletju in je obrt dokončno ločil od umetnosti. Današnji trg z umetninami se deli na primarni trg in sekundarni trg. Ključni akterji na trgu so trgovci in dražbarji likovne umetnosti ter starin, ki največ umetnin prodajo zasebnim zbirateljem. Najpogostejši način prodaje je prodaja preko galerije ali nakup neposredno od umetnika. Najmočnejši trgi so bili v obdobju med 2007 in 2017 Združene države Amerike, Velika Britanija in Kitajska. Slovenski trg je majhen in težko primerljiv z mednarodnim. Umetnine se ne prodajajo pogosto, prav tako se redko pojavljajo večje javne dražbe. Zanimanje za nakup je še vedno usmerjeno k umetninam iz preteklih umetnostnih smeri in k lokalnim umetnikom, manj pa je zanimanja za živeče umetnike in sodobno umetnost.
Posamezne umetnine na mednarodnem trgu dosegajo več milijonske zneske, vendar na trgu ne obstajajo enotni kriteriji vrednotenja umetnin. Galerije in dražbene hiše imajo svoje strokovne sodelavce, ki opravljajo cenitve. V Sloveniji na zahtevo sodišča cenitev vrednosti umetnine opravljajo sodni cenilci, vendar tudi slednji nimajo izoblikovanih stalnih kriterijev. Ob nakupu umetnine je v Sloveniji potrebno plačilo davka. Galerije ob prodaji umetnine cenam dodajo tudi provizije, ki so običajno nižje za visoke zneske in višje za nizke zneske.
Najvišja vrednost prodaj na umetnostnem trgu je bila v desetih letih med 2007 in 2017 dosežena leta 2014. Velik padec je trg doživel v letih svetovne gospodarske krize, med leti 2007 in 2009, ko je bila kriza opazna v zmanjšanju števila prodaj in padcu cen ter primerljiva s krizo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Keywords: diplomske naloge, umetnine, vrednost umetnin, trg umetnin, finančna kriza
Published in DKUM: 09.10.2018; Views: 1559; Downloads: 182
Full text (1,40 MB) |
