| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Primerjava 2D-transvaginalne ultrazvočne preiskave, kontrastne histerosalpingosonografije s peno in histerosalpingografije pri določanju uspešnosti histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure
Maja Rosič, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišča: Po histeroskopski sterilizaciji s sistemom Essure (Bayer AG, Leverkusen, Nemčija) je s potrditvenim testom potrebno določiti uspešnost sterilizacije. Zlati standard za potrditev uspešnosti histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure predstavlja histerosalpingografija (HSG). Novejša, manj invazivna metoda določanja prehodnosti jajcevodov v sklopu obravnave neplodnosti je kontrastna histerosalpingosonografija s peno (HyFoSy). Do sedaj še ni bilo raziskave, ki bi ovrednotila HyFoSy pri določanju uspešnosti histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure, prav tako pa ne raziskave, ki bi primerjala tri različne potrditvene teste. Namen raziskave je bil ovrednotiti natančnost dvodimenzionalne (2D) transvaginalne ultrazvočne (UZ) preiskave in HyFoSy v primerjavi s HSG pri določanju uspešnosti histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure. Metode: Opravili smo prospektivno raziskavo, v katero smo vključili 90 pacientk, napotenih na histeroskopsko sterilizacijo s sistemom Essure. Dvanajst tednov po sterilizaciji smo pri vseh opravili 2D-transvaginalno UZ-preiskavo, s katero smo določali položaj mikrovsadkov, ki smo ga opredelili kot zadovoljiv ali nezadovoljiv. Temu sta sledili HyFoSy in HSG, s katerima smo določali zaporo jajcevodov, ki smo jih opredelili kot prehodne ali neprehodne. Pri pacientkah s prehodnimi jajcevodi pri HSG smo opravljali dodatne HSG v 3-mesečnih intervalih do potrditve neprehodnosti jajcevodov. Rezultati: Od 90 vključenih pacientk je celoten protokol raziskave opravilo 86 pacientk s 170 jajcevodi. Položaj mikrovsadkov, ki smo ga določali z 2D-transvaginalno UZ-preiskavo, smo primerjali z neprehodnostjo jajcevodov pri HSG. Neprehodnost jajcevodov smo določali s HyFoSy kot indeksnim testom in HSG kot referenčnim standardom. Občutljivost in specifičnost položaja mikrovsadka pri določanju uspešnosti histeroskopske sterilizacije sta bili 88,7 % (95 % interval zaupanja (IZ), 83 %–93 %) in 9,1 % (95 % IZ, 0 %–41 %), pozitivna in negativna napovedna vrednost pa 93,4 % (95 % IZ, 88 %–97 %) in 5,2 % (95 % IZ, 0 %–26 %). Stopnja ujemanja med ustreznim položajem mikrovsadka in zaporo jajcevoda ter neustreznim položajem in prehodnostjo jajcevoda je bila 83,5 % (95 % IZ, 77 %–89 %). Občutljivost in specifičnost HyFoSy pri določanju uspešnosti histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure sta bili 100 % (95 % IZ, 97 %–100 %) in 54,6 % (95 % IZ, 23 %–83 %), pozitivna in negativna napovedna vrednost pa 97,0 % (95 % IZ, 93 %–99 %) in 100 % (95 % IZ, 42 %–100 %). Natančnost HyFoSy je znašala 97,1 % (95% IZ, 93 %–99 %). Ob koncu raziskave se je 98,8 % pacientk lahko zaneslo na histeroskopsko sterilizacijo s sistemom Essure za namene trajnega preprečevanja zanositve. Dolgoročnih zapletov nismo zabeležili. Zaključki: Stopnja ujemanja med ustreznostjo položaja mikrovsadka pri 2D-transvaginalni UZ-preiskavi in uspešnostjo histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure pri HSG je bila nižja od pričakovane. Pacientke z zadovoljivim položajem mikrovsadka pri 2D-transvaginalni UZ-preiskavi se samo na osnovi 2D-transvaginalne UZ-preiskave niso mogle zanesti na Essure za trajno preprečevanje zanositve. Prehoden jajcevod pri HyFoSy ni potreboval dodatne potrditve prehodnosti s HSG. Vendar se pacientke s prehodnim jajcevodom niso mogle zanesti na Essure za trajno preprečevanje zanositve. Zato smo pri njih svetovali kontrolni potrditveni test v rednih 3-mesečnih intervalih do potrditve zapore jajcevoda. Tudi pacientke z neprehodnimi jajcevodomi pri HyFoSy se niso mogle zanesti na Essure, saj stopnja ujemanja neprehodnosti jajcevoda med HyFoSy in HSG ni bila 100 %. Neprehodnost jajcevoda pri HyFoSy bi bilo potrebno potrditi s HSG. Ugotavljamo, da HSG ostaja zlati standard pri potrjevanju neprehodnosti jajcevodov po histeroskopski sterilizaciji s sistemom Essure in s tem njene uspešnosti.
Keywords: potrditveni test, Essure, histeroskopska sterilizacija, kontrastna histerosalpingosonografija s peno, 2D transvaginalna ultrazvočna preiskava, histerosalpingografija
Published: 24.12.2019; Views: 588; Downloads: 43
.pdf Full text (2,56 MB)

2.
Ultrazvočna ocena lege dihalne cevke v predbolnišničnem okolju
Sabina Zadel, 2018, doctoral dissertation

Abstract: IZHODIŠČA Oskrba dihalne poti in predihavanje sta pri kritično bolnih, poškodovanih in bolnikih v srčnem zastoju nujna postopka, ki predstavljata izziv za vsakega zdravnika, ki ju izvaja. Zlati standard zaščite dihalne poti je vstavitev dihalne cevke v sapnik. Še posebej v predbolnišničnem okolju se s težavno oskrbo dihalne poti lahko sreča vsak, tudi zelo izkušen zdravnik, saj so možnosti uporabe različne opreme in zdravstvenega kadra omejene, pogoji v okolju pa nemalokrat manj ugodni. CILJI Cilj raziskave je bil raziskati uporabnost in diagnostično natančnost ultrazvočnega opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone za potrditev pravilne lege dihalne cevke po urgentni vstavitvi dihalne cevke kritično bolnim, poškodovanim ali bolnikom v srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju. METODE V predbolnišničnem okolju Prehospitalne enote Maribor smo v prospektivno raziskavo vključili polnoletne kritično bolne, poškodovane in bolnike v srčnem zastoju, ki so potrebovali oskrbo dihalne poti. Oceno lege dihalne cevke smo opravili z obojestransko avskultacijo dihalnih šumov in pretakanja zraka v želodcu ter z ultrazvočno metodo opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone. Referenčna metoda za pravilno lego dihalne cevke je bila spektrografska kvantitativna kapnografija. REZULTATI Vključili smo 124 bolnikov. 111 bolnikom (89,5 %), ki smo jih vključili v raziskavo, je bila dihalna cevka v prvem poskusu vstavljena v dihalne poti. Pri 13 bolnikih (10,5 %), vključenih v raziskavo, je bilo treba zaradi lege dihalne cevke v požiralniku postopek vstavitve dihalne cevke ponoviti. Med 13 bolniki, ki so po prvem poskusu imeli dihalno cevko vstavljeno v požiralnik, je zdravnik pri 4 bolnikih napačno lego dihalne cevke prepoznal pred izvedbo kapnografije in ultrazvočne metode opazovanja plevralnega polzenja ter premikanja trebušne prepone. Pri ostalih 9 bolnikih, ki so sprva imeli vstavljeno cevko v požiralnik, je bila napačna lega dihalne cevke prepoznana s pomočjo nenormalnih izvidov kapnografije in ultrazvočne metode.Pri vseh bolnikih je bila dihalna cevka po drugem poskusu vstavitve vstavljena v dihalne poti. Senzitivnost in negativna napovedna vrednost avskultacije sta bili 100-odstotni, specifičnost 90-odstotna, pozitivna napovedna vrednost pa 30-odstotna (95-odstotni interval zaupanja). Ultrazvočno opazovanje plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone je imelo 100-odstotno senzitivnost, specifičnost, pozitivno napovedno vrednost in negativno napovedno vrednost (95-odstotni interval zaupanja). Senzitivnost, specifičnost, pozitivna napovedna vrednost in negativna napovedna vrednost za kombinacijo avskultacije in ultrazvočne metode so bile 100-odstotne. Pri 3 bolnikih smo z avskultacijo in ultrazvočno metodo ugotovili pregloboko vstavitev dihalne cevke v desno glavno sapnico, rezultati kapnografije pa so bili v vseh treh primerih normalni pred popravkom lege dihalne cevke in po njem. Za izvedbo ultrazvočne metode smo v povprečju potrebovali 30 sekund. ZAKLJUČKI S študijo smo dokazali odlično senzitivnost in specifičnost ocenjevanja lege dihalne cevke s pomočjo ultrazvočne metode opazovanja drsenja plever in premikanja trebušne prepone.Z ultrazvočno metodo opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone smo v naši raziskavi kljub normalnim izvidom kapnografije našli pregloboko v desno glavno sapnico vstavljene dihalne cevke. Dokazali smo, da je čas za izvedbo ultrazvočne metode opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone sprejemljiv. Z uporabo ultrazvočne metode najverjetneje skrajšamo čas, ki je potreben za prepoznavo nepravilne lege dihalne cevke, in tako izboljšamo verjetnost preživetja ter zmanjšamo posledice pri kritično bolnih, poškodovanih in bolnikih v srčnem zastoju.
Keywords: orotrahealna intubacija, predbolnišnično okolje, oskrba dihalne poti, kapnografija, ultrazvok, usmerjena ultrazvočna preiskava, plevralno polzenje, premikanje trebušne prepone
Published: 23.05.2018; Views: 606; Downloads: 67
.pdf Full text (9,34 MB)

3.
Ugotavljanje poškodb vrvnih prižemk in analiza vzrokov njihovega nastanka
Žiga Bajt, Viljem Kuhar, Andraž Legat, Mirjam Bajt Leban, Janez Gomboc, 2001, professional article

Abstract: Vrvna prižemka je nosilni, dinamično obremenjen konstrukcijski element, ki povezuje sedežno obešalo s transportno vrvjo sedežnice. V lanskem letu smo sistematično vizuelno in defektoskopsko pregledali večje število prižemk in ostalih vitalnih konstrukcijskih elementov sedežnic. Osnovni cilj preiskav je bil oceniti njihovo stanje, detektirati obstoječe razpoke in ostale poškodbe, ki bi lahko vodile do nenadnih lomov ter določili obseg teh poškodb. Ultrazvočna metoda s posebej prirejeno površinsko sondo se je pokazala kot najprimernejša in izredno zanesljiva metoda za določanje razpok na prižemkah. Rezultati preiskav so pokazali, da ima material prižemk in nekaterih drugih konstrukcijskih elementov zelo nizko žilavost in grobo zrnato feritno - perlitno mikrostrukturo, ki je posledica neustrezne toplotne obdelave. Konstrukcijski elementi iz materiala s tako strukturo ne zagotavljajo zadostne odpornosti proti krhkemu lomu.
Keywords: žilavost, strojništvo, utrujenostne razpoke, metalurgija, ogljično jeklo, prižemke, ultrazvočna preiskava
Published: 14.03.2017; Views: 489; Downloads: 39
.pdf Full text (126,46 KB)
This document has many files! More...

4.
ULTRAZVOČNA PREISKAVA ZVARNIH SPOJEV NA BAGRSKI ROKI Z UPORABO IMPULZNO-EHO TEHNIKE
Borut Miklavec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Pričujoče diplomsko delo je nastalo s področja neporušitvenih preiskav zvarnih spojev, konkretneje s področja ultrazvočnih preiskav. Ultrazvočne preiskave se v vsakdanji industrijski praksi uporabljajo za različne namene. V diplomskem delu je obravnavana ultrazvočna preiskava, s katero je bila preverjena kakovost izvedenih zvarnih spojev na bagrski roki. Bagrsko roko proizvaja podjetje SCT TKO d.o.o., za naročnika Terex O&K. Ultrazvočna preiskava je potekala z uporabo impulzno-eho tehnike in v skladu s standardom 074701 Teil 1, ki ga je predpisal naročnik Terex O&K. Cilj diplomskega dela je opisati glavne karakteristike ultrazvočnih preiskav, ter ovrednotiti, oceniti in analizirati rezultate, ki so bili dobljeni z ultrazvočno preiskavo zvarnih spojev na bagrski roki.
Keywords: neporušitvene preiskave, ultrazvočna preiskava, impulzno-eho tehnika, varjenje, kontrola kakovosti
Published: 29.06.2009; Views: 2546; Downloads: 359
.pdf Full text (11,52 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica