| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Prost pretok blaga po odločbi sodišča EU v zadevi Ålands Vindkraft
Sabina Rogan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Zagotoviti prost pretok blaga med državami članicami brez ovir je temeljno načelo Evropske unije. Prost pretok blaga zajema tudi prost pretok električne energije, kljub temu, da bi marsikdo najverjetneje podvomil v elektriko kot pojem blaga. Sodišče EU je v sodni praksi potrdilo, da je elektrika blago. Posledično to pomeni tudi, da so ukrepi, ki omejujejo električno energijo, zajeti v obseg členov Pogodbe o delovanju EU, ki urejajo prost pretok blaga in prepovedujejo kakršnekoli ukrepi, ki bi to preprečevali. Poleg zagotovitve prostega pretoka blaga, je tudi vzpostavitev skupnega energetskega trga eden izmed najpomembnejših ciljev Evropske unije, EU pa si za vzpostavitev omenjenega trga prizadeva znotraj energetske politike EU. V okviru energetske politike si EU poleg tega, da si prizadeva vzpostaviti skupni energetski trg, prizadeva tudi spodbujati uporabo obnovljivih virov energije, kar je posledica vedno večje zavesti o pomembnosti varstva okolja in nevarnosti podnebnih sprememb. Obnovljivi viri energije so danes eden izmed najpomembnejših elementov za doseganje enega izmed v sodobnem času najpomembnejšega cilja EU, tj. varstva okolja in preprečevanja podnebnih sprememb. Kljub prizadevanjem EU za skupni energetski trg, pa ta cilj ostaja še naprej le cilj, ki ga je potrebno doseči v prihodnosti. Tudi sama zakonodaja EU, predvsem Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije, ki je trenutno eden izmed najpomembnejših aktov na tem področju, upočasnjuje doseganje tega cilja. Direktiva namreč dopušča državam članicam ukrepe, ki omejujejo prost pretok električne energije, pri čemer pa se postavlja vprašanje skladnosti sekundarne zakonodaje s primarno zakonodajo EU. Družba Ålands Vindkraft je finski proizvajalec električne energije in je zaprosila za dodelitev zelenih certifikatov za proizvajanje električne energije iz obnovljivih virov na Švedskem. Švedski nacionalni program podpore, ki določa dodelitev zelenih certifikatov za proizvajanje elektrike iz obnovljivih virov, pridržuje upravičenost do dodelitve zelenih certifikatov za družbe, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, ki se nahajajo na švedskem ozemlju. Družba Ålands Vindkraft je vložila tožbo pri Upravnem sodišču v Linköpingenu zoper švedsko agencijo za energijo Energimyndigheten, pri čemer je trdila, da švedsko pravo s tem, ko pridržuje dodelitev zelenih certifikatov le za domače proizvajalce električne energije iz obnovljivih virov, krši člen 34 PDEU in da tak ukrep ne more biti opravičen na podlagi varstva okolja. Upravno sodišče je kasneje postavilo tri ključna predhodna vprašanja Sodišču EU. Sodišče EU je v sodbi sicer ugotovilo, da nacionalni program podpore Švedske za spodbujanje nacionalne proizvodnje zelene električne energije, ki je v skladu z Direktivo 2009/28/ES, da gre za ukrep z enakim učinkom, kot ga imajo količinske omejitve, vendar pa je poudarilo, da je ukrep opravičen iz razloga varstva okolja. Sodišče EU je torej neposredno diskriminatoren ukrep opravičilo na podlagi obvezne zahteve in ne na podlagi 36 PDEU.
Keywords: Prost pretok blaga, notranji trg, Evropska Unija, zadeva Ålands Vindkraft nacionalni programi podpore za dodelitev zelenih certifikatov, pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve, zavrnitev dodelitve zelenih certifikatov za proizvodne naprave izven ozemlja zadevne države članice.
Published: 09.03.2017; Views: 2393; Downloads: 88
.pdf Full text (306,21 KB)

2.
PROST PRETOK BLAGA V EU
Betty Časar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti temeljne značilnosti in pravno ureditev prostega pretoka blaga v Evropski uniji. Gre za eno izmed temeljnih ekonomskih svoboščin, ki je bila izjemnega pomena pri vzpostavitvi notranjega trga in je še danes potrebna za njegovo pravilno delovanje. Do popolne zagotovitve prostega pretoka blaga je prišlo postopoma, saj je bilo potrebno odpraviti vrsto ovir, ki so jih države članice vzpostavljale z namenom, da bi zaščitile domače gospodarstvo. V diplomskem delu se predvsem osredotočam na področje negativne integracije in izpostavim ukrepe institucij Evropske unije, ki so bili potrebni, da so bile odpravljene tako fiskalne kot tudi nefiskalne ovire prostemu pretoku blaga. Zaradi pomembne vloge Sodišča Evropske unije pa so v diplomskem delu prav tako izpostavljene najpomembnejše sodne odločbe Sodišča Evropske unije s področja prostega pretoka blaga. Prikazana so bistvena pravna načela in pravila, ki jih je izoblikovalo Sodišče Evropske unije z razlago zakonodaje, da bi zapolnilo morebitne pravne praznine in na ta način odpravilo vse omejitve prostemu pretoku blaga ter tako zagotovilo nemoteno delovanje notranjega trga.
Keywords: Prost pretok blaga, notranji trg, Evropska unija, carinska unija, carine, dajatve z enakim učinkom kot carine, notranji davki, količinske omejitve, ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve.
Published: 25.09.2013; Views: 2801; Downloads: 494
.pdf Full text (266,28 KB)

3.
VZAJEMNO PRIZNAVANJE PROIZVODNIH PRAVIL PO PRAVU EVROPSKE UNIJE
Katja Leber Vračko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Pravilo vzajemnega priznavanja določa, da se mora blagu, proizvedenemu in danemu na trg v eni državi članici praviloma brez omejitev dopustiti dostop na trg drugih držav članic. Načelo pomembno vpliva na prost pretok blaga med državami članicami Evropske unije, saj kar ena četrtina proizvodov v meddržavni trgovini EU še ni harmonizirana in je zato podvržena nacionalnim proizvodnim pravilom. Za gospodarske subjekte to večkrat pomeni dodatno prilagajanje in stroške, saj morajo pri meddržavni prodaji blaga zadostiti pravilom izvorne in namembne države članice. Ker to pomeni dvojno breme, je tuje blago v slabšem položaju kot domače. Načelo vzajemnega priznavanja zato zahteva priznavanje proizvodnih pravil drugih držav članic in s tem zagotavlja negativno integracijo v popolnoma novem pomenu. Pravilo vzajemnega priznavanja pa ni absolutno, države članice imajo namreč možnost, da za dostop na njihov trg zahtevajo izpolnitev strožjih proizvodnih pravil. Gre za izjeme od vzajemnega priznavanja, ki državam članicam omogočajo, da preverijo, ali določen proizvod iz druge države članice zagotavlja enakovredno raven varstva kot jo zagotavljajo lastna nacionalna pravila. Kadar želi namembna država članica uveljaviti višje zahteve, mora pri tem upoštevati dva pogoja. Prvi je ta, da se mora takšen ukrep opravičiti z višjim razlogom v javnem interesu (kot so varstvo potrošnikov, okolja, javnega zdravja, itd.) in drugi, da je tak ukrep sorazmeren. Pri uporabi načela vzajemnega priznavanja so se v praksi pojavljale težave zaradi nepoznavanja pravic in obveznosti tako na strani gospodarskih subjektov kot tudi na strani nacionalnih organov. Pomemben korak za izboljšanje teh težav je pomenilo sprejetje Uredbe 764/2008. Le-ta je natančno definirala potek postopka, ki mu morajo nacionalni organi slediti pri uveljavljanju izjem od vzajemnega priznavanja in zahtevala vzpostavitev kontaktnih točk z namenom posredovanja informacij gospodarskim subjektom o pravicah, ki jim pripadajo iz naslova vzajemnega priznavanja.
Keywords: količinske omejitve in ukrepi z enakim učinkom, materialno diskriminatorni ukrepi, načelo vzajemnega priznavanja, izjeme, proizvodna pravila
Published: 13.04.2010; Views: 2037; Downloads: 216
.pdf Full text (632,89 KB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica