Abstract: Prisilna hospitalizacija oseb z duševnimi motnjami predstavlja enega najresnejših posegov v človekove pravice, saj med drugim omejuje tudi pravico do osebne svobode in telesne integritete. Magistrsko delo preučuje pravno ureditev prisilne hospitalizacije v Sloveniji in njeno skladnost z mednarodnimi standardi. Mednarodna in nacionalna zakonodaja določata vrsto norm in zaščitnih ukrepov v zvezi s prisilno hospitalizacijo. Zakonodaja namreč v določenih okoliščinah dovoljuje odvzem prostosti osebam z duševno motnjo. Poseben poudarek je na pogojih za prisilno hospitalizacijo ter pravnih sredstvih, ki so osebam na voljo za zaščito njihovih pravic. Analiza nacionalne zakonodaje in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice kaže, da je slovenska ureditev načeloma skladna z mednarodnimi standardi. Magistrsko delo ugotavlja, da je prisilna hospitalizacija dopustna le kot skrajni ukrep (ultima ratio), pri čemer mora biti podvržena sodnemu nadzoru.Keywords: medicinsko pravo, Zakon o duševnem zdravju, duševne motnje, zdravljenje brez privolitve pacienta, ukrepi obveznega psihiatričnega zdravljenja, oddelek pod posebnim nadzorom, posebni varovalni ukrepi, človekove pravice, pravice oseb z duševno motnjoPublished in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 55 Full text (2,01 MB)
