Search the digital library catalog

Abstract: V zadnjih treh letih smo bili deležni ogromno novih sprememb, ki so bile v preteklosti skoraj ali celo nemogoče. Primorani smo bili sprejeti nove, še ne do zdaj znane navade. Nova realnost je tako prinesla nesoglasja in posledično poslabšanje oziroma nezaupanje v državne institucije in varnostne ukrepe, ki jih je sprejela vlada. V magistrskem delu je predstavljena raziskava, ki je opravljena z vprašalnikom avtorjev Maskály et al. (2021) z naslovom »Police Organizational Changes During the Global COVID-19 Pandemic«. Za zbiranje in obdelavo podatkov je uporabljeno orodje 1ka. V nalogi je med drugim narejen pregled o doživljanju stresa pri javnih uslužbencih policije pri opravljanju policijskega dela v času epidemije COVID-19, zaupanje oziroma nezaupanje v vladne ukrepe in epidemija COVID-19 v Sloveniji, kjer je bilo opravljenih več analiz z vidika protestov zoper vladne ukrepe v Sloveniji. Na podlagi narejenih analiz smo navedli ukrepe za izboljšanje javnega mnenja v delovanje slovenske policije. Hipoteze smo preverjali z dvema večkratnima regresijskima analizama in eno enostavno linearno regresijsko analizo. Med drugim nas je zanimalo, kateri dejavniki so povezani s spoštovanjem vladnih ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusne bolezni. Ugotovili smo, da je pripravljenost za upoštevanje zakonov in drugih predpisov, povezanih z ukrepi za zajezitev epidemije zaradi novega koronavirusa, povezano z zaupanjem javnosti v delovanje policije, z uspešnim spopadanjem policije z izzivi epidemije in spoštovanjem javnosti do policije. V nalogi smo odgovorili na raziskovalno vprašanje in prišli do zaključka, da na upoštevanje in spoštovanje ukrepov vplivajo samozaščitni ukrepi, med katere spadajo nošnja zaščitne maske, pozitivno mnenje javnosti do policije in vidnost policistov v soseski. V nalogi smo na podlagi narejenih analiz in pregleda literature predlagali ukrepe za izboljšanje komunikacije s strani policijske organizacije do zaposlenih in njihove učinke, ki imajo znaten vpliv na izboljšanje javnega mnenja do policije.
Keywords: slovenska policija, javno mnenje, stališča, COVID-19, vlada, ukrepi, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.03.2023; Views: 937; Downloads: 190
Full text (1,82 MB)

Abstract: Okolje podjetja je vedno bilo in ostaja izjemno nepredvidljivo. Nikoli se namreč ne ve, kdaj in kako nas lahko kaj presneti, prav zato pa je pomembno, da so se podjetja sposobna prilagajati in hitro odreagirati, še posebej v nepredvidljivih situacijah, v katerih se lahko znajdejo kar »čez noč«. Krize lahko izvirajo iz zunanjega ali pa notranjega okolja podjetja in vplivajo na njegovo poslovanje. Nepričakovana in nenadna kriza je tudi pandemija Covid-19, ki je v svetu terjala nepričakovane in nenadne spremembe na mnogih področjih v naših življenjih, še posebej na področju dela in organizacij. Podjetja so za svoje preživetje na trgu morala upoštevati ukrepe tako države kot pristojnih institucij, poleg tega pa svoje poslovanje organizirati tako, da so utrpela čim manj negativnih učinkov krize. Sprejeti so morala marsikatere ukrepe, s katerimi so prilagodila svoje poslovanje in poskušala omogočiti neprekinjeno prodajo blaga in nudenje storitev. Pomembno je, da ima podjetje ustanovljen krizni management, ki nenehno spremlja okolje ter pripravlja odzive podjetja na morebitne krize. Ugotovili smo, da ima Pošta Slovenije Skupino za odziv na izredne dogodke, ki deluje skladno z Načrtom odziva na izredne dogodke ter ostalimi dokumenti sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja. V magistrskem delu smo ugotavljali, kako je Pošta Slovenije delovala pred nastankom krize, ki jo je povzročila epidemija Covid-19 – pri tem smo se omejili na leto 2019, predvsem v smislu managementskega modela, ki smo ga opredelili kot poslovanje podjetja, zastavljene strateške in operativne cilje, organiziranost, upravljanje s človeškimi viri in kontroling (notranja in zunanja revizija) ter delovanje ob pojavu Covida-19, pri čemer smo se omejili na leto 2020 in 2021. Tudi sama namreč občasno delam na pogodbeni pošti Blanca, tako da sem bila deležna ukrepov, ki so jih izvajali med najhujših valov epidemije, ko so se načini poslovanja še posebej zaostrili. Skozi raziskavo in na podlagi lastnih izkušenj dela na pošti med omenjeno krizo smo ugotovili, da je podjetje ob pojavu krize poskrbelo za varnost in zdravje tako zaposlenih kot strank in vseh poslovnih partnerjev, s katerimi so v neposrednem stiku, upoštevalo vse ukrepe in priporočila države in pristojnih institucij, podjetje je tudi izkoristilo državne pomoči, svojo dejavnost korporativnega upravljanja s tveganji (KUT) organizacijsko umestilo v organizacijsko enoto Strategija ter uspešno poskrbelo za učinkovit in nemoten potek izvajanja storitev. Zanimalo nas je tudi, kakšne ukrepe je ob prilagajanju poslovanja sprejel management Pošte Slovenije ob pojavu krize ter ali je bila njihova implementacija v samo poslovanje uspešna in smiselna. Ugotovili smo, da je omenjeno podjetje uspešno implementiralo vse ukrepe, ki smo jih razdelili na ukrepe za zaščito in varnost zaposlenih, ukrepe načrtovanja neprekinjenega poslovanja, ukrepe operativnega spopadanja s kriznimi situacijami, ravnanje z zunanjimi odnosi ter ukrepe glede financ in zagotavljanja likvidnosti, ukrepi pa so bili smiselni in učinkoviti. Če povzamemo, Covid-19 na samo poslovanje Pošte Slovenije ni imelo pretiranega (negativnega) učinka, podjetje pa je uvedlo inovativne ukrepe, s katerimi je zagotavljalo nemoten potek poslovanja.
Keywords: managementski ukrepi, prilagajanje poslovanja, Pošta Slovenije, kriza, managementski model poslovanja
Published in DKUM: 20.12.2022; Views: 826; Downloads: 118
Full text (1,62 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava pregled in analizo uradnih listin in dokumentov razvojnega načrta prenosnega sistema Republike Slovenije 2019–2028, celovitega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije ter dokument o politiki EU na področju infrastrukture za alternativna goriva. V prvem delu diplomskega dela so predstavljene napovedi razvojnega načrta porabe električne energije do leta 2028 in 2050. Te so potrebne, da dobimo predstavo, koliko električne energije bo potrebno, da zadostimo potrebe gospodinjskih in poslovnih odjemalcev. Temu sledi analiza vseh štirih scenarijev razvojnega načrta, scenarijev ENTSO-E in ENTSO-G, ter energetskega koncepta Slovenije. Te analize so potrebne za določitev ukrepov, ki omogočijo zanesljivo pokrivanje porabe električne energije v Sloveniji do leta 2028 in 2050 skozi vidik vseh štirih scenarijev razvojnega načrta. Sledijo ukrepi za pokrivanje porabe električne energije in zahteve prenosnega omrežja električnih in hibridnih avtomobilov. Najustreznejši ukrepi za večino scenarijev so izgradnja novega bloka Nuklearne elektrarne Krško in izgradnja novih kapacitet za izkoriščanje hidroenergije ter uporaba obstoječe infrastrukture Termoelektrarne Šoštanj po njenem zaprtju.
Keywords: analiza, ukrepi, poraba, energija, scenariji
Published in DKUM: 26.10.2022; Views: 617; Downloads: 72
Full text (4,41 MB)

Abstract: Otroci so zaradi pomanjkanja izkušenj in njihove nezrelosti ena bolj ranljivih in ogroženih skupin, ki jo je treba dodatno zavarovati. Zaradi tega uživajo posebno varstvo, ki izhaja že iz URS. URS določa, da je otrokom priznano posebno varstvo in skrb. Skladno s svojo starostjo in zrelostjo uživajo človekove pravice in temeljne svoboščine. V primeru, da za otroke starši ne skrbijo ali le teh otroci nimajo, jim država zagotavlja posebno varstvo. Prav tako posebno varstvo otrokom daje tudi DZ, ki določa, da so tega varstva deležni vselej, kadar so ogroženi in to zahtevajo njihove koristi. DZ je pri definiciji pojma otrok izhajal iz KOP in določa, da je otrok oseba, ki še ni dopolnila 18 let, razen v primeru, da je pred tem že pridobila popolno poslovno sposobnost. Starševska skrb pomenijo vse pravice in obveznosti staršev, da glede na svoje zmožnosti ustvarjajo razmere, v katerih bo zagotovljen otrokov celosten razvoj. Je pravni standard, ki se zapolni v vsakem konkretnem primeru posebej. Vsak otrok je namreč drugačen in potrebuje drugačno skrb. Pri odgovornosti za varstvo in vzgojo otrok ter njihov razvoj imajo starši glavno in enako vlogo. Pri skrbi za otroka imajo prednost tudi pred državo. Starševska skrb se lahko omeji ali odvzame. DZ ločuje tri vrste ukrepov. To so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. Pogoj za izrek vseh ukrepov je vedno ogroženost otroka. Poznamo štiri različne situacije, po katerih se lahko otroka namesti v zavod. To so odvzem otroka in namestitev v zavod z začasno odredbo, nujni odvzem otroka, ki mu sledi namestitev v zavod, ter dva ukrepa trajnejšega značaja. To sta odvzem otroka in namestitev v zavod, ter namestitev v zavod s soglasjem staršev. Namestitev v zavod podrobneje ureja ZOOMTVI, ki določa, da je strokovni center zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov. Namenjen je vzgoji in izobraževanju otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami. Med drugim v zavodih obravnavajo otroke, ki so tja nameščeni skladno z določbami DZ.
Keywords: Ukrepi za varstvo koristi otroka, namestitev otroka v zavod, odvzem otroka, načelo milejšega ukrepa, korist otroka, soglasje staršev, ogroženost otroka.
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 1030; Downloads: 215
Full text (820,75 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Zagotavljanje varnih delovnih razmer spada med eno temeljnih in najpomembnejših pravic in obveznosti, ki jih morata spoštovati tako delavec, kot tudi delodajalec. Z izbruhom SARS-CoV-2 oziroma COVID-19, je kot nalezljiva bolezen svetovnih razsežnosti pomembno zaznamovala ne zgolj družbene odnose, temveč tudi področje zagotavljanja varnih in zdravih delovnih razmer. Vzporedno s prvo razglašeno epidemijo COVID-19, je Republika Slovenija začela sprejemati tudi interventno zakonodajo za čim hitrejšo preprečitev in omejitev širjenja omenjene bolezni in odloke, ki so področno urejali posamezne preventivne ukrepe. Za preprečitev širjenja COVID-19 so delodajalci bili dolžni reorganizirati delovni proces, na novo analizirati oceno tveganja in le-to prilagoditi specifikam COVID-19. Poleg interventne zakonodaje, so tudi Odloki Vlade Republike Slovenije zapovedovali minimalne standarde za preprečevanje in širjenja COVID-19. Kljub izrednim razmeram, ki so vladale v času najvišje stopnje okuženosti oseb s COVID-19, stopnji umrljivosti in zasedenosti bolnišničnih kapacitet, to ne pomeni, da je s sprejemom interventne zakonodaje in sprejetimi odloki prenehala veljati veljavna nacionalna zakonodaja kot tudi dokumenti Organizacije združenih narodov, Mednarodne organizacije dela, Sveta Evrope in Evropske unije, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Zakonodaja sprejeta v času izrednih razmer ima zgolj možnost korigirati veljavno zakonodajo in jo prilagajati izrednim razmeram, vse z namenom čim večje omejitve razširjanja COVID-19. Spoštovanje prilagojenega delovnega procesa so morali sprejeti tudi delavci. Interventna zakonodaja je v dvoletnem obdobju spremenila navade delavcev, ki so morali sprejeti nošenje obveznih zaščitnih mask, držati zaščitno razdaljo pri opravljanju svojega dela, omogočiti dostop in obdelavo posebno občutljivih osebnih podatkov, do katerih je dostopal delodajalec z uveljavitvijo obveznosti izpolnjevanja pogoja testiranja, prebolevnosti in cepljenja. Zagotavljanje varnosti v času COVID-19 je pripeljalo do tega, da so se delodajalci na delovnih mestih kjer je to mogoče, enostransko odrejali opravljanje dela na domu, sklicujoč se na 169. člen Zakona o delovnih razmerjih. Omenjeni člen dopušča možnost spremembo opravljanja kraja dela zgolj v primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ter v primeru naravnih in drugih nesreč oz. okoliščin.
Keywords: varne delovne razmere, COVID-19, zaščitni ukrepi, delo na domu, varstvo osebnih podatkov
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 593; Downloads: 137
Full text (1,59 MB)