| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 28
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje
Blaž Fuks, 2020, master's thesis

Abstract: Zemljiškoknjižno pravo, ki je pomemben del nepremičninskega prava, je sistem norm, ki med drugim ureja tudi zemljiško knjigo. Ta je javna knjiga, v katero se vpisujejo in javno objavljajo pravna dejstva v zvezi z nepremičninami in podatki o pravicah na nepremičninah. Ločimo glavne in pomožne vpise v zemljiško knjigo. Zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje je vrsta glavnega vpisa, s katero se v zemljiško knjigo vpiše pravno dejstvo, ki je pomembno za pravni promet z nepremičnino. Do njenega vpisa pride po tem, ko pristojni gradbeni inšpektor izda odločbo, ki vsebuje tudi inšpekcijski ukrep v povezavi z nedovoljenim objektom. Torej gre za nelegalen, neskladen ali nevaren objekt. Inšpekcijski ukrep in posebne prepovedi iz 93. člena Gradbenega zakona se, kot že omenjeno, zaznamujejo na podlagi odločbe inšpekcijskega organa v javno korist. S tem pride tudi do ustanovitve pravice do prepovedi razpolaganja. Obravnavana zaznamba predstavlja oviro za tiste vpise v zemljiško knjigo, ki temeljijo na razpolagalnem pravnem poslu lastnika o ustanovitvi izvedene stvarne pravice ali o prenosu lastninske pravice, ne predstavlja pa ovire za tiste vpise, katerih temelj ne predstavlja razpolagalni pravni posel lastnika. Ob tem se postavi vprašanje učinka te zaznambe v primeru prisilne prodaje nedovoljenega objekta v stečajnem postopku. Ker pri prisilni prodaji nedovoljenega objekta v postopku stečaja lastnik takšnega objekta nima namena razpolagati z zadevno nepremičnino, posledično ne gre za pravni promet in tudi zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje ne predstavlja ovire za samo prisilno prodajo in kasneje vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist novega pridobitelja.
Keywords: Zemljiškoknjižno pravo, učinki zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje, nedovoljen objekt, gradbeno dovoljenje, inšpekcijski ukrep v zvezi z nedovoljenim objektom, prisilna prodaja nedovoljenega objekta v stečajnem postopku
Published: 16.09.2020; Views: 395; Downloads: 115
.pdf Full text (1,12 MB)

2.
Spremljanje mladostnika med in po prestanem vzgojnem ukrepu oddaje v prevzgojni dom
Ana Štern, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava različne teorije deviantnosti (odklonskosti) in kriminalitete ter tudi nujnost in funkcionalnost deviantnosti kot družbeno dejstvo oziroma normalen družbeni pojav. Povzema pravni okvir obravnave mladostnika v času prestajanja vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom in ob njegovem odpustu ter tudi namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike. Opisuje spremljanje mladostnika po prenehanju ukrepa oddaje v prevzgojni dom. Prikazuje postopek dela z mladoletnimi prestopniki tako v teoriji kot tudi v praksi in obravnava primer mladostnice, ki se je soočila z vzgojnim ukrepom. Teoretični del povzema literaturo, ki proučuje vzroke za deviantnost in kriminaliteto ter tudi slovensko zakonodajo na temo kazenskih sankcij in vzgojnih ukrepov za mladoletnike. Poglobljeno obravnava vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom. Analitični del vsebuje intervju z vodjo oddelka za vzgojo, ki opisuje bivanje v Prevzgojnem domu Radeče, pogovor s koordinatorko mladinskih stanovanj v Mariboru ter odgovor strokovne službe Centra za socialno delo Maribor v povezavi s programom spremljanja mladostnikov po odpustu iz prevzgojnega doma. Analitični del prav tako opisuje izkušnjo mladostnice, institucionalizirane pri 17. letih zaradi nedovoljenih odsotnosti od pouka ter posesti marihuane.
Keywords: diplomske naloge, mladostnik, vzgojni ukrep, deviantnost, kriminaliteta
Published: 06.07.2020; Views: 293; Downloads: 60
.pdf Full text (617,41 KB)

3.
Varstvo okolja v vojašnici Franca Uršiča Novo mesto
Urška Bele, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Varstvo okolja in okoljevarstvena osveščenost sta v sodobnem času zelo pomembna tako za posameznika kot tudi za organizacije in podjetja. Slovenska vojska se kot odgovorna organizacija zaveda, da sta skrb za varstvo okolja in izvajanje ukrepov, skladno z zakoni, pravili in predpisi, nujna za zagotovitev visoke kakovosti življenja za sedanje in prihodnje generacije. V začetku leta 2009 je bila s tem namenom izdana Direktiva o varstvu okolja v Slovenski vojski, ki je skladna z nacionalno okoljsko zakonodajo in z njo povezanimi predpisi.
Keywords: diplomske naloge, varstvo okolja, Slovenska vojska, odpadek, ukrep
Published: 21.05.2020; Views: 297; Downloads: 33
.pdf Full text (1,45 MB)

4.
Vprašanja in dileme zakonske ureditve preprečevanja družinskega nasilja v Sloveniji
Barbara Košec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: S problematiko nasilja se v Sloveniji ukvarjajo številne institucije, še posebej pomembno vlogo ima v tej zgodbi policija; prav tako centri za socialno delo in preiskovalni sodniki. V nalogi je predstavljena njihova vloga in vključitev v proces preprečevanja nasilja ob izreku ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi ali kraju. Podrobneje je predstavljena zakonska opredelitev ukrepa prepovedi približevanja, kot jo določajo ZKP, ZNPPol in ZPND ter tudi KZ: kdaj je možno uporabiti predpis za izrek ukrepa prepovedi približevanja, kateri zakon ga določa in kako, kdo lahko ukrep izreče in kdo opravi nadzor nad njegovim spoštovanjem ter kdo sploh presoja o ukrepu. Predstavljen je celoten potek postopka, od izreka ukrepa prepovedi približevanja, njegove presoje, podaljšanja ali razveljavitve do nadzora nad njegovim spoštovanjem in do stopnjevanja ukrepov v primerih kršitve. Zaradi medsebojne vsebinske pokrivnosti je pojasnjeno tudi pomembno razlikovanje med kaznivim dejanjem in prekrškom. Za pridobitev vpogleda v ta postopek so bili preučevani sklepi, izdani zoper povzročitelje nasilja v družini, ki jih je izdalo Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu in so bili med drugim tudi predmet proučevanja te diplomske naloge. Skozi intervju s koordinatorko CSD Koroška je predstavljena še vloga regijske službe za koordinacijo in pomoč žrtvam, ki deluje z namenom zagotavljanja pomoči žrtvam nasilja, izvajanja interventne službe ter povezovanja dejavnosti organov in organizacij, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja.
Keywords: diplomske naloge, nasilje v družini, ukrep prepovedi približevanja, kaznivo dejanje, kazenska ovadba
Published: 25.02.2020; Views: 320; Downloads: 39
.pdf Full text (896,65 KB)

5.
Institut neprištevnosti in njegova uporaba v sodni praksi
Patricija Majhen, 2019, master's thesis

Abstract: Prištevnost je pravni izraz za psihološko stanje storilca kaznivega dejanja, ki se je v trenutku storitve tega dejanja zavedal posledic in kazenske odgovornosti za storjeno dejanje. O neprištevnosti govorimo, ko storilec v času izvršitve dejanja zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti ni mogel razumeti njegovega pomena oziroma svojega ravnanja ni mogel obvladovati. V tovrstnih primerih ne moremo govoriti o storitvi kaznivega dejanja, ampak zgolj o storitvi protipravnega dejanja, saj morajo biti za obstoj kaznivega dejanja kumulativno izpolnjeni vsi elementi – človekovo voljno ravnanje, bit kaznivega dejanja, protipravnost in krivda. Neprišteven storilec pa za storjeno dejanje ni kriv, zato zoper takega storilca sodišče izda oprostilno sodbo. Neprišteven storilec je lahko kriv za storjeno dejanje zgolj v primeru, ko si sam povzroči neprištevnost z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače. Za storjeno kaznivo dejanje pa je kriv le, če se ugotovi, da je bila pred tem za izvršeno dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. V tem primeru sodišče zoper storilca izda obsodilno sodbo ter mu izreče dejanju primerno kazensko sankcijo. Govorimo o institutu actio libera in causa oziroma o dejanjih, ki so svobodna v odločitvi, ne pa v izvršitvi. Med stanjem prištevnosti in stanjem neprištevnosti pa obstaja več vmesnih stanj, storilec je tako lahko tudi zmanjšano prišteven. Pravno relevantno je zgolj stanje bistveno zmanjšane prištevnosti na podlagi duševne motnje, duševne manjrazvitosti ali kakšne druge trajne in hude duševne motenosti, ki pa ne izključuje krivde storilca. Bistveno zmanjšano prišteven storilec je kriv za storjeno kaznivo dejanje, zato mu sodišče izreče obsodilno sodbo. Dejstvo, da je dejanje izvršil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ima sodišče možnost upoštevati le v višini izrečene kazni, na način, da mu le-to omili. Zakon duševnih motenj, ki lahko predstavljajo vzrok neprištevnosti ne določa taksativno, zaradi obstoja prevelikega števila duševnih motenj ter nepoznavanja psihiatrične stroke, prav tako pa sama duševna motnja še ne pomeni obstoja neprištevnosti. Če se ugotovi obstoj določene duševne motnje pri storilcu, je potrebno presoditi, kako je ta vplivala na storilčev stik z realnostjo v času izvršitve dejanja. Storilec lahko ima namreč določeno duševno motnjo, ki pa na njegovo izvršitev kaznivega dejanja ni vplivala. Neprištevnost je konkretna situacija, ki se jo ovrednoti pri vsakem posameznem dejanju. Za ugotavljanje dejstva, ali je bila storilčeva prištevnost v času izvršitve kaznivega dejanja izključena ali zmanjšana, ima sodišče možnost odrediti izvedenca psihiatrične stroke, ki na podlagi psihiatričnega pregleda obdolženca poda izvid in mnenje o njegovem duševnem stanju. V primeru, ko pa obramba pri sodišču vzbudi sum o storilčevi neprištevnosti ali bistveno zmanjšani prištevnosti v času izvršitve kaznivega dejanja, pa je odreditev izvedenca psihiatrične stroke celo obligatorna. Sodišče, ki se ukvarja zgolj s pravno znanostjo, namreč nima zadostnega znanja, da bi samo presojalo o zadevah, ki sodijo na področje psihiatrije, zato mora za tovrstno mnenje prositi stroko, ki se s tem ukvarja. Če tekom dokaznega postopka na podlagi izvida in mnenja izvedenca psihiatra sodišče ugotovi, da je bil storilec v času izvršitve kaznivega dejanja neprišteven, mu ne sme izreči kazni, saj zanj ni kriv. Zakon pa dopušča možnost, da se taki osebi izrečejo posebni prisilni ukrepi kurativne narave, katerih namen je zdravljenje duševno abnormne osebe, ki utegne biti nevarna za okolico, saj se zgolj na tak način lahko doseže prevencija storitve in ponavljanja hujših kaznivih dejanj. Govorimo o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu in varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, ki se lahko izrečeta tako neprištevnemu, kot bistveno zmanjšano prištevnemu storilcu.
Keywords: kaznivo dejanje, protipravno dejanje, kazenska odgovornost, krivda, neprištevnost, bistveno zmanjšana prištevnost, actio libera in causa, psihiatrično izvedenstvo, varnostni ukrep
Published: 27.06.2019; Views: 971; Downloads: 158
.pdf Full text (879,94 KB)

6.
Začetni monitoring rastlinske sestave in izbranih skupin členonožcev na presajenih travnikih na avtocestni trasi v Gruškovju
Gregor Fištravec, 2018, master's thesis

Abstract: Namen naše raziskave je bil ovrednotiti uspešnost posega presaditve travnika po metodi presaditve blokov prsti, ki so ga kot izravnalni ukrep izvedli pri gradnji avtocestne trase v Gruškovju v Sloveniji. Uspešnost smo ugotavljali s primerjavo strukture rastlinskih in živalskih združb med ohranjenim travnikom, ki je služil kot izhodiščni travnik in preseljenim travnikom. Primerjali smo vrstno pestrost, indekse diverzitete in rezultate ordinacijske analize. Ugotovili smo, da je bila presaditev uspešna. Število vrst in indeksi diverzitete se med izhodiščnim in preseljenimi travniki niso bistveno razlikovali. Večja razlika je bila le pri popisu leta 2016, ko smo na preseljenih travnikih izmerili višjo pestrost. Podobnost s preseljenim travnikom se je iz leta v leto sicer nekoliko manjšala, kar je potrdila tudi ordinacijska analiza, a so dobljeni rezultati primerljivi z rezultati uspešnih presaditev, ki jih lahko najdemo v znanstveni literaturi. Omejitev raziskave je bila v tem, da nismo merili abiotskih dejavnikov, prav tako vzorčenje členonožcev ni bilo zadostno.
Keywords: Presaditev travne ruše, indeksi diverzitete, rastlinske združbe, indeksi podobnosti, izravnalni ukrep.
Published: 02.10.2018; Views: 544; Downloads: 76
.pdf Full text (1,88 MB)

7.
Ukrepi inšpektorjev za delo v luči novejše sodne prakse Upravnega sodišča
Anja Šprah, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Na področju uveljavljanja in varstva pravic zaposlenih ima pomembno vlogo Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ki opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu. V okviru inšpektorata delujeta inšpekcija nadzora delovnih razmerij in inšpekcija nadzora varnosti in zdravja pri delu. Za inšpekcijski nadzor sta ključnega pomena vloga in položaj inšpektorja, ki ta nadzor v posameznih primerih tudi opravlja. Inšpektorjeva naloga je nadzirati izvajanje predpisov, ki so mu zaupani v nadzor, in ob ugotovljenih pomanjkljivostih in nepravilnostih z zakonitimi ukrepi zavezanca spodbuditi k ravnanjem, ki zagotavljajo spoštovanje predpisov. Načeloma je inšpektor dolžan to nalogo zagotoviti z ukrepi, ki so za zavezanca najmilejši, seveda ob pogoju, da so vse pomanjkljivosti in nepravilnosti v opredeljenem roku resnično tudi odpravljene. V nasprotnem primeru je inšpektor dolžan ukrepanje proti zavezancu stopnjevati, dokler ta ne izpolni njegovih zahtev, in to z vsemi zakonsko predpisanimi sredstvi. Namen diplomskega dela je predstaviti ukrepe inšpektorjev za delo s pomočjo analize novejše sodne prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije. Upravno sodišče Republike Slovenije je pristojno za vse spore v zvezi z akti inšpektorjev, o pravnih sredstvih zoper njegovo odločitev pa odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Kadar odločitev inšpektorja vpliva na pravni položaj stranke v inšpekcijskem postopku, je to upravni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Upravni spor se v celoti uporablja za sodni nadzor nad akti inšpektorjev in je namenjen varstvu posameznikov in pravnih oseb, ki bi lahko bili z oblastveno odločbo inšpektorja prizadeti v svojem pravnem položaju. Takšna ureditev sodnega nadzora nad odločitvami inšpektorjev sledi temeljnim ustavnim zahtevam po učinkovitem pravnem sredstvu in sodnem varstvu zoper odločitve uprave.
Keywords: Inšpektorat Republike Slovenije za delo, inšpekcijski nadzor, ukrep delovnega inšpektorja, Upravno sodišče Republike Slovenije, upravni spor, delovni inšpektor, upravno-sodno varstvo.
Published: 20.09.2017; Views: 891; Downloads: 89
.pdf Full text (504,96 KB)

8.
ČEZMEJNO ZAVAROVANJE DOLŽNIKOVIH DENARNIH SREDSTEV V EU
Eva Škrinjar, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Čezmejna izterjava in s tem povezano zavarovanje dolžnikovih denarnih sredstev je v EU eno od pomembnejših področij civilnega prava, kar se odraža tudi na mnogih spremembah na zakonodajnem področju, vse z namenom olajšanja čezmejne izterjave. Tako se od 10. januarja 2015 uporablja naslednica Uredbe št. 44/2001, Uredba št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (imenovana tudi prenovljena BU ali BU Ia), ki je prinesla odpravo eksekvature, jasnejšo opredelitev pojma začasni ukrep, njegove čezmejne učinke itd. 15. maja 2014 pa je bila sprejeta tudi Uredba 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (imenovana tudi Uredba o zamrznitvi bančnih računov) in se bo pričela uporabljati 18. januarja 2017. V magistrski nalogi je v ospredju prikaz problematike čezmejnega zavarovanja dolžnikovih denarnih sredstev v civilnih in gospodarskih zadevah znotraj EU z ozirom na nedavno sprejeto Uredbo o zamrznitvi bančnih računov. Uvodoma so v nalogi predstavljeni nekateri splošni pojmi, kot so začasni zavarovalni ukrepi (zamrznitev, blokada, rubež denarnih sredstev), čezmejna izvršba, sodna odločba, odprava eksekvature itd. Zaradi vsebinske povezanosti z Uredbo št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah naloga v okviru čezmejnega zavarovanja dolžnikovih denarnih sredstev obravnava tudi slednjo in s pomočjo primerjalne analize nudi prikaz razlik v zvezi s postopki pri začasnih ukrepih in ukrepih zavarovanja po Uredbi 655/2014 ter Uredbi 1215/2012. V primerjalnem delu se naloga ukvarja tudi s primerjavo enakovrednih ukrepov po avstrijskem in slovenskem pravu ter podrobneje obravnava pogoje za izdajo ukrepov, ureditev pridobivanja informacij o dolžnikih, stroške postopka, pritožbene postopke idr. Uredba o zamrznitvi bančnih računov predstavlja prvi korak k vzpostavljanju poenotenega evropskega procesnega prava, vendar o popolnem poenotenju izvršilnih postopkov oz. postopkov na področju začasnih ukrepov še ne moremo govoriti, saj se Uredba v veliki meri sklicuje oziroma navezuje na uporabo nacionalnih pravil držav članic, med katerimi pa na tem področju obstajajo velike razlike.
Keywords: čezmejna izvršba, sodna odločba, začasni ukrep, zavarovalni ukrepi (zamrznitev, blokada, rubež denarnih sredstev), odprava eksekvature, teorija vmesne kumulacije, država članica izvora, država članica izvršitve, nalog za zamrznitev, ex parte postopek.
Published: 10.12.2016; Views: 1491; Downloads: 213
.pdf Full text (1,52 MB)

9.
Izključitvena tožba - razmerje do drugih podobnih tožb
Katja Piršič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Čut do sočloveka bi praviloma moral voditi v razumevanje in spoštovanje vseh oseb v naši bližnji okolici, ne glede na dandanašnjo multikulturno diverziteto. Vendar temu ni tako. Omenjena negativnost se velikokrat izkaže za resnično v medsosedskih odnosih, v katerih sosedje prek (sprva) bagatelnih ravnanj skušajo uveljaviti svojo voljo, ko pa temu ni tako, svoja ravnanja stopnjujejo. To je še posebej moteče v bližnjih življenjskih skupnostih, na primer v stanovanjskih blokih pod režimom etažne lastnine, kjer zaradi množice različnih dejavnikov (bližine stanovanjskih enot, deljenja uporabe skupnih delov stavbe, nenehne bližine sostanovalcev, delne izgube zasebnosti) praviloma prevladujejo strožja pravila kot v tipičnih ruralnih predelih Republike Slovenije. Eno izmed teh omogoča vložitev izključitvene tožbe, s katero je mogoče etažnemu lastniku zaradi njegovega prekomerno nadutega odnosa odvzeti lastninsko pravico, ki jo ima na posameznem delu izoblikovanega etažnega režima. Diplomsko delo se uvodoma dotakne razvoja etažne lastnine vse do njene današnje forme, nato pa poglobljeno razčleni zakonsko besedilo instituta izključitvene tožbe. V diplomski nalogi je tako pojasnjeno, kaj sploh izključitvena tožba je, kdaj in zoper koga jo je mogoče vložiti ter katere procesne in materialne predpostavke, ki jih zakon zgolj abstraktno navaja, s pomočjo sodne prakse in pridobljenih internih stanovanjskih aktov pa jih diplomsko delo konkretizira, morajo biti izpolnjene za njeno vložitev. Diplomsko delo v luči jurisprudence obravnava tudi vprašanje vložitve izključitvene tožbe v primeru dejanske etažne lastnine in procesne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov kot aktivno legitimirane stranke pravdnega postopka. V zvezi z obravnavanim institutom izključitvene tožbe je opravljena tudi primerjalno-pravna raziskava. Osrednji del vsebine diplomskega dela skuša odgovoriti na vprašanje, ali je izključitvena tožba zaradi posega v pravico do zasebne lastnine ukrep, sorazmeren zasledovanemu cilju. Iz tega razloga so argumentirani posamezni elementi testa legitimnosti in sorazmernosti (dopustnost, nujnost, primernost in sorazmernost v ožjem pomenu besede), v okviru nujnosti pa je ob zasledovanju podnaslova dela izvedena tudi primerjava izključitvene tožbe z drugimi ukrepi, kot so tožba zaradi motenja posesti, negatorna tožba, zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti, odškodninski zahtevek in izterjava sredstev rezervnega sklada. Proti koncu diplomskega dela je predstavljen še pravilno izoblikovan tožbeni predlog in postopek prodaje nepremičnine v izvršbi, zaključek pa je namenjen grobemu orisu ugotovitev.
Keywords: Medsosedski odnosi, etažna lastnina, dejanska etažna lastnina, legitimacija, izključitvena tožba, ultima ratio ukrep, tožba zaradi motenja posesti, negatorna tožba, zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti, odškodninski zahtevek, izterjava sredstev rezervnega sklada.
Published: 19.09.2016; Views: 904; Downloads: 112
.pdf Full text (385,01 KB)

10.
Analiza vodnih izgub v vodovodnem sistemu Ormož
Primož Majcen, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so predstavljene in opisani načini nastanka vodnih izgub na območju vodovodnega sistema Ormož. Vodovodni sistem je sestavljen iz cevovodov, armatur in vodnih objektov kot so npr. vodohrani in črpališča. Z odkrivanjem vodnih izgub po določenih metodah lahko pripomoremo k znatnemu zmanjšanju vodnih izgub pitne vode na vodovodnem sistemu Ormož. Diplomska naloga opisuje metode odkrivanja vodnih izgub, področja nastanka vodnih izgub in predloge za izboljšanje sistema skozi opis ukrepov za realizacijo predlogov.
Keywords: izgube, vodovodni sistem, ukrep za zmanjšanje vodnih izgub, metode odkrivanja vodnih izgub
Published: 16.09.2016; Views: 478; Downloads: 55
.pdf Full text (3,48 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica