| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ZAVRNITEV VRNITVE OTROKA PO HAAŠKI KONVENCIJI O CIVILNOPRAVNIH VIDIKIH MEDNARODNE UGRABITVE OTROKA
Tjaša Jovanovič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Do pojava mednarodne starševske ugrabitve otroka pride v trenutku, ko en od staršev otroka protipravno odpelje v tujino oz. ga protipravno zadržuje v tujini, in na ta način ne samo krši pravico drugega starša do varstva, vzgoje in stikov s skupnim otrokom, ampak obenem krši tudi pravico otroka do osebnega odnosa in stikov z obema staršema. Ena pomembnejših pravic vsakega otroka je namreč prav pravica živet s svojimi starši, poleg tega pa je tudi starševska skrb, razen izjemoma, pravica in dolžnost obeh staršev, tako matere kot očeta in jo morata izvrševati oba. Družina je ne samo osnovna celica družbe, ampak tudi pomemben družbeni sistem, njene glavne funkcije pa poleg biološke, tudi psihološka in sociološka, kar je še posebej občutljivo v povezavi s varovanjem otrokovih pravic.
Keywords: otrok, mednarodna ugrabitev, protipraven odvzem, protipravno zadržanje, načelo največje koristi otroka, Haaška konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otroka, Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003.
Published: 23.05.2016; Views: 1364; Downloads: 165
.pdf Full text (918,57 KB)

2.
VLOGA IN POMEN MEDIATORJA V POSTOPKU MEDNARODNE UGRABITVE OTROK
Samanta Abram, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je predstaviti problematiko mednarodne ugrabitve otrok in opisati delo in pomen mediatorja Evropskega parlamenta v primeru mednarodne ugrabitve otroka. Na začetku je predstavljenih nekaj bistvenih pojmov s področja mednarodnih ugrabitev, in sicer pojem otroka, starševske odgovornosti (predvsem, kako je s starševsko odgovornostjo, ko pride do razveze zakonske zveze ali življenjske skupnosti), pojem ugrabitve ter mednarodne ugrabitve. V nadaljevanju je predstavljena pomembna zakonodaja oziroma pravni akti, ki zadevajo področje mednarodnih ugrabitev. Tu sta izrednega pomena Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok in Uredba Bruselj II bis, ki najobsežneje pokrivata področje te problematike, nekaj besed pa sem namenila tudi Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah. V zadnjem poglavju je podrobneje predstavljena mediacija kot alternativni način reševanja sporov, načela mediacije in njen potek. Predstavljeno je tudi delo mediatorja Evropskega parlamenta v primerih mednarodne ugrabitve otrok ter razlogi za zavrnitev vrnitve otroka.
Keywords: otrok, mednarodna ugrabitev, starševska odgovornost, mediacija, mediator Evropskega parlamenta, otrokova korist.
Published: 02.12.2016; Views: 740; Downloads: 57
.pdf Full text (545,68 KB)

3.
Opredelitev pojma običajnega prebivališča po Bruseljski uredbi IIa
Anja Pernat, 2017, master's thesis

Abstract: Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št.1347/2000, t. i. Bruseljska uredba IIa (BU IIa), ureja način določanja mednarodno pristojnega sodišča za razrešitev spora, ki se pojavi v primeru družin z mednarodnim elementom ter postopek priznavanja in izvrševanja tujih sodnih odločb. BU IIa ima prednost pred nacionalno zakonodajo in se uporablja ne glede na vrsto sodišča v civilnih zadevah, ki se nanašajo na razvezo, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze ter na podelitev, izvrševanje, prenos, omejitev ali odvzem starševske odgovornosti. V zadevah starševske odgovornosti, so pristojnosti določene tako, da se kar najbolj upošteva interese otroka kar pomeni, da je v prvi vrsti pristojna država članica, v kateri ima otrok običajno prebivališče. Tukaj se nam kaj hitro postavi vprašanje, kje ima otrok svoje običajno prebivališče, saj lahko pri ugotavljanju le tega nastopijo težave, zlasti v primeru pogostih selitev iz ene države članice v drugo ali če je bila selitev čez mednarodno mejo nedavna. Sodišče mora za vsak posamezni primer ugotoviti, ali ima otrok v neki zadevi običajno prebivališče v zadevni državi članici, in to na podlagi dejstev, ki izhajajo iz okoliščin navedenega otroka. BU IIa tega pojma posebej ne opredeljuje. Pomen izraza je treba razumeti v skladu s cilji in nameni BU IIa. Poudariti je potrebno, da razlaga običajnega prebivališča ne temelji na nobenem pojmovanju običajnega prebivališča iz katere koli izrecne nacionalne zakonodaje, ampak se ji priznava samostojen pomen v skladu s pravom Evropske unije in za namen prava Evropske unije.
Keywords: Običajno prebivališče, Bruseljska uredba IIa, starševska odgovornost, zakonski spori, priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, mednarodna pristojnost, ugrabitev otrok.
Published: 30.11.2017; Views: 661; Downloads: 105
.pdf Full text (795,93 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica