| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PREGANJANJE JEHOVOVIH PRIČ NA SLOVENSKEM V ČASU KOMUNIZMA
Maja Varga, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Jehovove priče so ljudem znane po vsem svetu. Njihovo oznanjevanje in način čaščenja najdemo v vseh nacionalnih in rasnih skupinah, med mladimi in starejšimi, v vseh ekonomskih in izobrazbenih nivojih človeške družbe. Njihova gorečnost za oznanjevanje Božjega kraljestva je naredila vtis na mnoge ljudi, celo kritike. Se ne vmešavajo v politiko, a vendar zelo spoštujejo oblasti. Ljubezen, ki jo imajo med seboj in do drugih, navdaja ljudi z željo, da bi bilo več takšnih ljudi na zemlji. Kljub temu se mnogi vprašujejo: »Kdo so pravzaprav Jehovove priče?«, »Zakaj so ljudi, ki so znani po poštenosti in vdanosti, oblasti preganjale?« V svoji diplomski nalogi z naslovom PREGANJANJE JEHOVOVIH PRIČ NA SLOVENSKEM V ČASU KOMUNIZMA sem v prvem delu najprej predstavila Jehovove priče in njihovo verovanje, njihov razvoj v svetu ter razvoj na Slovenskem. V tem sklopu naloge sem prav tako predstavila politične razmere v Sloveniji po letu 1945. V drugem delu naloge obravnavam preganjanje Jehovovih prič pod komunističnim režimom, največjo pozornost pa sem usmerila na preganjanje v kasnejšem obdobju, po letu 1975, ko je komunistična oblast kršila človeške pravice, zapisane v Deklaraciji človekovih pravic. Pri mnogih Jehovovih pričah so bile kratene človekove pravice, s tem da so jih obsojali na zaporne kazni zaradi njihovega verskega prepričanja, ker niso hoteli odslužiti vojaškega roka ali pa se udeležiti orožnih vaj. Skozi intervjuje preganjancev sem predstavila njihove zgodbe in preizkušnje, ki so jih tisti čas zaradi ugovora vesti doživljali. Predstavila sem tudi Ustavo in ugovor vesti ter pobude civilnega služenja vojske s strani mirovnih gibanj, ki so bila po letu 1980 še posebej aktivna. Številne komentarje in novice, ki sem jih uporabila glede preganjanja Jehovovih prič zaradi odklanjanja orožja in uniforme, neodzivanja vpoklicu v vojsko ter odklanjanja služenja vojaškega roka, pobude in razprave o civilnem služenju vojaškega roka, o Ustavi in ugovoru vesti, sem našla v časniku Večer in Delo ter informativnem tedniku Dela Teleks . Največ novic in komentarjev pa sem našla v reviji Mladina , nekaj v 7D ter tudi v Dnevniku . Pregledala sem fond AS 1444 Republiškega senata za prekrške, škatla 1 -26. Iskala sem prekrške Jehovovih prič v zgodnjih obdobjih od leta 1952 dalje, vendar žal nisem našla ničesar. Ravno v tistem času so del arhiva obnavljali in ga selili, zato je bilo delo oteženo. V zgodovinskem arhivu Ljubljana sem pregledala fond K in II škatlo 14, ki je vsebovala nekaj dokumentov vojaškega sodišča od leta 1948 do leta 1979. Tudi med njimi nisem našla ničesar.
Keywords: Jehovove priče, komunistični režim, preganjanje, človeške pravice, civilno služenje, odškodnina, ugovor vesti
Published: 25.11.2009; Views: 2830; Downloads: 364 
(1 vote)
.pdf Full text (3,32 MB)

2.
UGOVOR VESTI ZDRAVNIKA
Nina Škrlec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi se ukvarjam s pravico do ugovora vesti, bolj natančno ugovorom vesti zdravnika. V nalogi sem predstavila zakonsko ureditev ugovora vesti zdravnika v Sloveniji, v nadaljevanju pa tudi, v kakšnih primerih je ugovor mogoče uveljavljati. Iz tuje literature je razvidno, da je po svetu ta tematika veliko obravnavana zaradi nastalih problemov v praksi. Kolikor sem lahko razbrala iz slovenskih člankov in po pogovoru s strokovnjaki, zaenkrat hujših težav še ni, a kljub temu se situacija lahko kaj hitro spremeni. Na ta problem tudi opozarjam skozi svojo nalogo. V nalogi je prikazan tudi primerjalno pravni vidik ugovora vesti. Iz te primerjave je razvidno, da veliko evropskih in tudi drugih držav priznava to pravico. Nato sem tudi s pomočjo intervjujev poskušala ugotoviti, kako poteka postopek uveljavljanja pravice do ugovora vesti v praksi in kaj menijo zdravniki in drugi strokovnjaki o zakonski ureditvi te pravice. Na koncu sem izrazila še svoje mnenje v zvezi z obravnavano temo in kje vidim pomanjkljivosti zakonske ureditve ter kaj bi se v prihodnje dalo izboljšati na tem področju.
Keywords: Ugovor vesti, zdravnik, vest, morala, abortus, evtanazija
Published: 15.06.2010; Views: 5483; Downloads: 1005
.pdf Full text (443,99 KB)

3.
PRAVICA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV DO UGOVORA VESTI
Vesna Bućan, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Na področju medicine se ugovor vesti razume kot zavrnitev nečesa, kar ni v skladu s posameznikovo vestjo, moralnimi, humanitarnimi, filozofskimi ali etičnimi načeli. Ker je moralna plat vsakega človeka pomembna za njegovo integriteto, je v civiliziranem svetu uzakonjena pravica do ugovora vesti. Na medicinskem delovnem področju slej ko prej pride do razhajanj med pravno in poklicno (deontološko) normo. Da bi našli kompromis med obema nasprotujočima se normama in omogočili posamezniku izhod iz konflikta in ustvarili normalno delovanje dela, sprejema slovenski pravni red institut ugovora vesti, ki v posameznem primeru posameznemu zdravstvenemu delavcu pod določenimi pogoji omogoča, da pravne norme ne izpolni in s tem tudi ne ravna protipravno. V diplomski nalogi sem želela predvsem prikazati, kakšna je ureditev ugovora vesti v zdravstvu, natančneje zdravnika in medicinskih sester, njuna primerjalnost ter izpostaviti morebitne pomanjkljivosti in podati svoje predloge v pojavnosti le teh. Če na kratko povzamem je ugovor vesti pravica zdravstvenega osebja, da ne sodelujejo oziroma zavrnejo izvršitev pri določenem posegu (pr. splav, oploditev z biomedicinsko pomočjo...), ker ni v skladu z njihovo vestjo. V njihovi dispoziciji je, ali bodo določen poseg opravili ali ne. Pri tej pravici trčita interes zdravnika, ki zakonitega medicinskega posega ne želi opraviti, saj ni v skladu z njegovo vestjo, ter interes pacienta, ki želi, da se mu poseg opravi. Različna stališča v tem pogledu izhajajo z različnih stališč o življenju še nerojenega otroka, kar je stvar osebnega prepričanja in osebne vesti prizadetih; spoštovati pa je potrebno eno in drugo.
Keywords: Moralna pravica, moralna dolžnost, kodeks, vest, ugovor vesti, ugovor vesti zdravnika, ugovor vesti medicinske sestre.
Published: 09.06.2011; Views: 9698; Downloads: 1080
.pdf Full text (452,26 KB)

4.
PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA ZDRAVNIKOV
Lin Luketič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Delovna razmerja zdravnikov so različno urejena, kljub temu, da je na nivoju EU bilo sprejete kar nekaj zakonodaje, ki določa smernice. Med splošno ureditvijo delovnih razmerij po veljavnem ZDR in specialnimi predpisi, velja za zdravnike posebna ureditev, ki je kompleksna. Diplomska naloga prikazuje posebnosti delovnega razmerja zdravnika. Med pravnimi viri je za zdravniško službo najpomembnejši Zakon o zdravniški službi, Zakon o zdravstveni dejavnosti in pa Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike. Zakonodaja se nenehno spreminja, dopolnjuje in usklajuje z evropsko.
Keywords: delovno razmerje, pojem delovnega razmerja, delovno razmerje zdravnika – posebnosti, pripravništvo, specializacija, delovni čas, licenca, ugovor vesti, letni dopust, vrednotenje zdravniške službe, ipd...
Published: 13.07.2011; Views: 2444; Downloads: 238
.pdf Full text (918,16 KB)

5.
KDAJ POSTANE ZDRAVNIŠKO ZDRAVLJENJE PREDMET KAZENSKOPRAVNE GRAJE?
Igor Weindorfer, 2012, master's thesis/paper

Abstract: Narava zdravniškega dela je taka, da se zdravniki pogosto znajdejo v situaciji, kjer so sekunde odločilnega pomena in mora biti reakcija ukrepanja hitra, učinkovita, zdravljenje pa kakovostno, z največjo mero znanja, usposobljenosti, etičnosti in znanstvenosti. Naloga pravne in medicinske veje je zavarovanje in zaščita zdravja posameznika. Ko se navedeni panogi križata, pride do stičišča med medicino in pravom. Prav zaradi stične točke morajo zdravniki pri svojem delu spoštovati zdravstveno zakonodajo, ki pacientu pripisuje pravice, pri tem pa svoje delo opraviti v skladu z dolžnostjo in profesionalnostjo. V primeru, ko pride do nasprotij in neskladij pri zdravljenju, vstopi v ospredje institut kazenske in ali civilne odgovornosti zdravnika, ki poskuša »zabrisati« nastalo škodo, vendar pa nobena zakonodaja ne more izsiliti poklicne predanosti, plemenitosti, osebnih lastnosti in humanosti zdravnikov pri svojem delu. V začetnem delu magistrskega dela bom pregledal pomembnejšo slovensko in mednarodno zdravstveno zakonodajo iz katere se črpajo pravice in dolžnosti pacienta na eni in pravice in dolžnosti zdravnika na drugi strani. Nato bom podrobneje predstavil zdravstvene institute, kot so ugovor vesti, obrezovanje moških, evtanazija, umetna prekinitev nosečnosti ter posledične poškodbe na zarodku, nedovoljene eksplantacije in kdaj v navedenih primerih nastopi kazenskopravna odgovornost zdravnikov. Nadalje bom preko medijsko razvpitega primera »Nekrep«, ki se vodi pred mariborskim Okrožnim sodiščem, ovekovečil malomarno zdravljenje zdravnika. Zaključek raziskovanja bom posvetil delu izvedencev medicinske stroke, ki so s svojimi mnenji sodiščem v pomoč pri presoji odškodninske ali kazenske odgovornosti v primeru, ko gre za zdravnika v vlogi (ob)toženca.
Keywords: kazensko pravo, zdravniška odgovornost, malomarno zdravljenje zdravnika, zapleti v medicini, evtanazija, ugovor vesti, obrezovanje moških, opustitev zdravniške pomoči, eksplantacija, pravice in dolžnosti zdravnika in pacienta
Published: 01.02.2012; Views: 2224; Downloads: 662
.pdf Full text (729,88 KB)

6.
PRAVNA UREDITEV UMETNE PREKINITVE NOSEČNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI
Suzana Pisnik, 2012, master's thesis

Abstract: Umetna prekinitev nosečnosti spada med občutljivejše teme po vsem svetu. Zgodovinsko ni jasno, kdaj se je začelo razpravljati o sami etiki umetne prekinitve nosečnosti, lahko pa povem, da se je njeno pravno urejanje začelo v 18. st. Tako med prvo državo, ki je uzakonila umetno prekinitev nosečnosti spada Sovjetska zveza. Njena uzakonitev pa je pozneje vplivala na večino drugih vzhodno evropskih držav. Vsaka odprava plodu in vsako dejanje proti človeškemu življenju, ki je spočeto v materinem telesu in ki se še ni rodilo ter vsaka ločitev plodu od materinega telesa, ki povzroči njegovo smrt, imenujemo umetna prekinitev nosečnosti. Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravic do svobodnega odločanja o rojstvu otrok opredeljuje umetno prekinitev nosečnosti kot medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice, če nosečnost ne traja več kot deset tednov. S tem medicinskim posegom se tako povzroči zaključek nosečnosti, še preden se otrok rodi. Umetna prekinitev nosečnosti je zelo delikatna tema in jo dandanes označujejo kot socialno nezaželeni ukrep za uravnavanje rojstev oziroma prekinjanje nezaželenih nosečnosti. Kljub današnjim številnim metodam kontracepcije, obstaja v svetu veliko žena in deklet, ki se odločajo za umetno prekinitev nosečnosti. Zakaj? Iz preprostega razloga in sicer zato, ker je to edino sredstvo za preprečevanje rojstev po spočetju. Med najpomembnejše zakone v Sloveniji, ki urejajo področje umetne prekinitve nosečnosti tako spada Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravic do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), Zakon o zdravniški službi (ZZdrS) in ne nazadnje tudi Ustava Republike Slovenije ter ostali drugi pomembni predpisi.Umetna prekinitev nosečnosti je v Sloveniji legalna od leta 1977 in dovoljena pod pogojem, da nosečnost ne traja več kot deset tednov. Tako je z liberalizacijo zakonodaje postala umetna prekinitev nosečnosti varna in dostopna vsem ženskam v Sloveniji. Da bi si lahko sami oblikovali neko lastno mnenje in stališče pa je pomembno, da se podučimo o umetni prekinitvi nosečnosti, saj nam to daje nek vpogled v njo in tako lahko na podlagi dobrega poznavanja tega področja, podamo neko objektivnejšo in kritično presojo.
Keywords: umetna prekinitev nosečnosti, abortus, splav, zarodek, embrio, pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti, zgodovina umetne prekinitve nosečnosti, ugovor vesti, odgovornost za neuspešno opravljeno umetno prekinitev nosečnosti, pravica partnerja pri umetni prekinitvi nosečnosti.
Published: 16.03.2012; Views: 4481; Downloads: 1299
.pdf Full text (773,54 KB)

7.
Pravica do ugovora vesti v zakonodaji Republike Slovenije in praksi Evropskega sodišča za človekove pravice : diplomsko delo univerzitetnega študija
Kristina Zorko, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava pravico do ugovora vesti v zakonodaji Republike Slovenije in sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice in ga je mogoče razdeliti v 6 vsebinskih sklopov. V uvodu je opredeljena preučevana tematika, zastavljeni so želeni cilji in delovne hipoteze. Navedene so tudi metode dela, ki so bile uporabljene. Sledi drugi del, v katerem je ugovor vesti opredeljen kot pojem, ki pomeni pravico posameznika, da v določenih okoliščinah ter pod določenimi pogoji deluje v skladu s svojo vestjo in s tem krši družbeno sprejete pravne norme. V sklopu tega poglavja so navedeni tudi mednarodni pravni akti v katerih je zastopana pravica do ugovora vesti. Ugotovili smo, da velika večina le-teh pravico do ugovora vesti prepozna v okviru pravice do svobode mišljenja, vesti in vere. V tretjem poglavju je preučena pravica do ugovora vesti v zakonodaji Republike Slovenije. Ustava ugovor vesti prepozna kot eno temeljnih človekovih pravic, ki jo splošno določi v 46. členu. Posebno pozornost nameni pravici do ugovora vesti vojaški dolžnosti v določbah 123. člena. Podrobnejšo ureditev, kdo, kdaj in pod katerimi pogoji se lahko sklicuje na to pravico, pa določajo zakoni. Edini področji, na katerih je ugovor vesti z zakonodajo dopusten, sta področji zdravstvene dejavnosti ter obvezne vojaške dolžnosti. Četrti del se osredotoči na Evropsko konvencijo človekovih pravic ter sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Ugovor vesti je obravnavan na podlagi določb 9. člena ter b točke tretjega odstavka 4. člena Evropske konvencije. Predstavljene so odločitve sodišča s tega področja. Natančneje je opisan primer Bayatyan proti Armeniji, pri katerem je sodišče spremenilo dolgoletno prakso. Države članice, ki so imele prej glede prepoznavanja in urejanja svobode vesti popolnoma proste roke, morajo sedaj zadostiti določenim minimalnim standardom. Sledita primera odzivov dveh držav, Armenije in Turčije, ki sta bili že večkrat obsojeni pred Evropskim sodiščem. V razpravi je zapisano razmišljanje o pravici do ugovora vesti v zakonodaji Republike Slovenije ter odločitvah Evropskega sodišča za človekove pravice. Iz primerov, ki jih je obravnavalo Evropsko sodišče, so izpostavljene posledice, ki lahko sledijo uveljavljanju pravice do ugovora vesti. Preverjene so na začetku raziskovanja postavljene hipoteze. Nazadnje so navedeni uporabljeni viri in literatura.
Keywords: ugovor vesti, ustavno pravo, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, diplomske naloge
Published: 27.10.2014; Views: 3848; Downloads: 524
.pdf Full text (561,85 KB)

8.
UGOVOR VESTI V ZDRAVSTVU V RS
Lea Fabjan, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Uvodoma so predstavljeni pojmi s katerimi sem se najpogosteje srečala ob branju literature in drugih virov nanašajoč se na dotični predmet raziskovanja t.j. ugovor vesti v zdravstvu v Republiki Sloveniji. V nadaljevanju sem se posvetila zgodovinskemu aspektu ugovora vesti t. j. kako je ugovor vesti postal ena izmed ustavno priznanih temeljnih človekovih pravic v sistemu zdravstva oziroma se je razvijal do te stopnje tako na mednarodni ravni kot tudi na nacionalni ravni. Podana in pojasnjena je pozitivna zakonodaja v Republiki Sloveniji, ki umešča ugovor vesti kot pravico v zdravstvenem sistemu. Predstavljen je tudi postopek uveljavljanja dotične pravice in pa njena problematičnost glede na konflikt interesov med posameznimi subjekti. V diplomski nalogi je obravnavana ureditev uveljavljanja ugovora vesti na posameznih področjih zdravstva, ki izhaja iz poklicnoetičnih kodeksov. Izpostavljeni so primeri medicinskih posegov na posameznih zdravstvenih področjih, kjer se najbolj pogosto udejanja pravica do ugovora vesti. V sklepu so podane ugotovitve, da je pravica do ugovora vesti v zdravstvu v konfliktu s pravico do zdravstvenega varstva in da je v slovenski zakonodaji določena relativno ohlapno, vendar dovolj določno, da se jo lahko zagotavlja. Institut je urejen tako v Ustavi RS kot v področnih zakonih in drugih predpisih. Predstavljene so tudi rešitve, ki bi morda odpravile problematiko uporabe ugovora vesti.
Keywords: Etika, vest, ugovor vesti, moralna pravica, objektivizacija morale, pravica zdravstvenega osebja, zdravstveni poseg.
Published: 16.07.2015; Views: 1062; Downloads: 376
.pdf Full text (666,53 KB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica