| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Mehanizmi varstva lastninske pravice tretjih v izvršilnem in stečajnem postopku : magistrsko delo
Mima Berdnik, 2023, master's thesis

Abstract: Mehanizme varstva lastninske pravice tretjih v izvršilnem postopku predstavljata ugovor tretjega in tožba zaradi nedopustnosti izvršbe, v stečajnem postopku pa prijava izločitvene pravice in tožba na uveljavitev prerekane izločitvene pravice. Omenjena pravna sredstva so bila v zadnjih nekaj letih predmet ustavne presoje. Ustavno sodišče jih je presojalo predvsem z vidika prekluzivnih rokov, ki jih imajo tretji na voljo, da uveljavljajo svojo lastninsko pravico. Na obeh področjih je bila ugotovljena kršitev pravice do zasebne lastnine. V magistrski nalogi so obširneje predstavljeni omenjeni mehanizmi v luči pravice do zasebne lastnine kot temeljne človekove pravice v povezavi s klasičnim stvarnopravnim varstvom lastninske pravice. Za lažje razumevanje problematike so predstavljeni tudi nekateri splošni instituti izvršilnega in stečajnega prava. Zaključiti je mogoče, da mehanizmi varstva lastninske pravice tretjih v izvršilnem in stečajnem postopku zasledujejo enake cilje kot lastninska tožba. Kljub odločbam Ustavnega sodišča, ki posegajo na to področje, je mogoče v trenutni ureditvi prepoznati določene neustavnosti in nedoslednosti. Trditi je mogoče, da nesuspenzivnost ugovora tretjega in tožbe tretjega zaradi nedopustnosti izvršbe, v pozvezavi s strogimi pogoji za odlog na predlog tretjega, pomenita kršitev pravice do zasebne lastnine tretjega. Prav tako je mogoče zaključiti, da 30 dnevni rok za vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe pomeni kršitev pravice do zasebne lastnine tudi glede izvršbe na nepremičnine in ne samo premičnine, kot je v nedavno odločilo Ustavno sodišče.
Keywords: pravica do zasebne lastnine, varstvo lastninske pravice tretjih, ugovor tretjega, tožba na nedopustnost izvršbe, prijava izločitvene pravice, tožba na uveljavitev prerekane izločitvene pravice.
Published in DKUM: 16.03.2023; Views: 688; Downloads: 304
.pdf Full text (1,26 MB)

2.
Pravna narava pridobitve lastninske pravice pri prisilni prodaji : magistrsko delo
Sandra Šuštaršič Simonič, 2019, master's thesis

Abstract: Pridobitev lastninske pravice na podlagi prisilne prodaje pri izvršbi in stečaju se, če velja slediti teoriji in sodni praksi, šteje za izvirno oziroma originarno pridobljeno lastninsko pravico. Poglavitna značilnost takšne vrste pridobitve je, da se lastninska pravica prenese ne glede na voljo dosedanjega imetnika pravice, še več, celo v nasprotju z njegovo voljo. Naslednja pomembna značilnost tovrstne prodaje je ta, da predpostavka pridobitve stvarne pravice ni zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) kot to velja za poslovne pridobitve, temveč je predpostavka pridobitve oblikovalna sodna odločba. Do prisilne prodaje stvari pride v primerih, ko dolžnik ne izpolni svoje obveznosti, ki jo ima v razmerju do upnika, kar posledično lahko pripelje do sodnega izvršilnega postopka. V izvršilnem postopku sodišče izda sodno odločbo, s katero naloži dolžniku, da poravna terjatev. V primeru, ko dolžnik ne izpolni kar mu je bilo s sodno odločbo naloženo, sledi njena prisilna izvršitev. Naša zakonodaja upnika ne omejuje pri izbiri izvršilnega sredstva, saj ne predpisuje nobenega vrstnega reda le-teh. Velja načelo proste izbire izvršilnega sredstva, ne glede na višino terjatve. Upnik tako lahko že v začetku predlaga izvršbo na nepremičnino, kljub izterjavi nesorazmerno nizke terjatve. To možnost mu daje zakonodaja, ki ne določa spodnje meje višine terjatve, nad katero bi bilo možno dovoliti izvršbo na nepremičnino ter tudi ne predvideva, da bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino šele po tem, ko izterjava terjatve z drugimi sredstvi izvršbe ne bi bila mogoča. Na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupec torej pridobi lastninsko pravico. Sklep velja za listino, na podlagi katere se dovoli vknjižba pravice na kupca. Vsled dejstva, da je vpis v zemljiško knjigo v tem primeru zgolj deklaratornega značaja, je ta kljub temu potreben prav zaradi publicitete vpisov. Posebej zanimivi postanejo primeri, kjer so vpisi v zemljiški knjigi napačni, zaradi česar pogosto pride do prenosa lastninske pravice nelastnika. Gre za primere, ko dolžnik ni resnični lastnik nepremičnine, ki je predmet prodaje. Če operacionaliziram, problem velikokrat nastaja pri nepremičninah, ki predstavljajo skupno premoženje zakoncev, v zemljiški knjigi pa je kot izključni lastnik vpisan zgolj eden, ali pa je nepremičnina vpisana kot solastnina. Vpisa ne odražata dejanskega stanja lastništva, kar ima lahko negativne posledice tudi v postopku izvršbe, ko se lahko nepremičnina proda. Pogosti primeri, kjer vpisi lastninske pravice ne odražajo dejanskega, so tudi prodaje s pridržkom lastninske pravice ter primeri zunajknjižnega priposestvovanja. Tukaj sodna praksa zavzema različna stališča, s predpostavko (ne)dobrovernosti kupca, proti kateremu pravi lastnik uveljavlja svojo lastninsko pravico. V obzir stališču sodne prakse je potrebno vzeti tudi dejstvo, da ima pri tovrstni prodaji pomembno vlogo interes upnika, ki zasleduje poplačilo svoje še neplačane terjatve.
Keywords: Sodna prodaja, izvršilni postopek, stečajni postopek, javna dražba, sklep o domiku, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, ugovor tretjega, skupno premoženje, solastnina, priposestvovanje, pravica v pričakovanju.
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1334; Downloads: 224
.pdf Full text (630,42 KB)

3.
UPNIKOVI RAZLOGI ZA PRITOŽBO V IZVRŠILNEM POSTOPKU
Aleš Batinič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času je dobro poznati vsaj osnove izvršilnega postopka, saj glede na plačilno nedisciplino v državi, obstaja velika verjetnost, da se z njim srečamo. V literaturi je veliko napisanega glede položaja dolžnika v izvršbi in ugovornih razlogov, ki jih ima dolžnik, bolj malo pa se govori o pritožbenih razlogih upnika, saj so le-ti ostali nespremenjeni od samega sprejema Zakona o pravdnem postopku. V praksi je za gospodarske subjekte zelo pomembna vloga upnika v izvršbi, zato so v diplomski nalogi prvotno predstavljene relevantne spremembe ZIZ, ki bralcu omogočajo hiter pregled sprememb, ki so se v izvršilnem postopku zgodile v zadnjih letih. Nadalje so predstavljena pravna sredstva v izvršilnem postopku, med katera spada tudi pritožba upnika. V poglavju o pravnih sredstvih je predstavljen ugovor dolžnika in ugovor tretjega, saj je smiselno, da upnik pozna pravice nasprotne stranke (oz. tretjega), ker le tako lahko optimalno izkoristi možnosti, ki mu jih ponuja zakon. V zadnjem delu diplomske naloge pa so predstavljeni pritožbeni razlogi upnika, kjer je opisan vsak posamezni pritožbeni razlog, poleg tega pa so povzete tudi odločbe sodišča, ki so se navezovale na posamezni pritožbeni razlog, kar bralcu omogoča lažje razumevanje same implementacije pritožbenega razloga v izvršilni postopek (pritožbeni razlogi so namreč navedeni v ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja subsidiarno). Na koncu so predstavljeni še pritožbeni razlogi na Hrvaškem, saj z vstopom Hrvaške v EU obstaja verjetnost, da se bo gospodarsko sodelovanje med subjekti obeh držav povečalo, pri tem pa bo skoraj neizbežno, da subjekti iz Slovenije poznajo tudi izvršilni postopek na Hrvaškem. V diplomski nalogi je tako predstavljeno, da se pritožbeni razlogi upnika sicer res niso spreminjali, se pa je spreminjal položaj dolžnika, kar je posledično pomenilo, da so se spreminjale tudi možnosti za vlaganje (utemeljene) pritožbe upnika.
Keywords: izvršilni postopek, spremembe ZIZ, pravna sredstva v izvršbi, ugovor dolžnika, ugovor tretjega, subsidiarna raba ZPP, pritožba upnika, pritožbeni razlogi
Published in DKUM: 28.11.2016; Views: 2140; Downloads: 237
.pdf Full text (823,85 KB)

4.
Upnik v zemljiškoknjižnem postopku
Mateja Kosirnik, 2016, master's thesis

Abstract: Pravni sistem mora zagotavljati varstvo obeh enakopravnih pogodbenih partnerjev, upnikov in dolžnikov. V nalogi je tako predstavljeno varstvo upnikovih pravic s pomočjo zemljiškoknjižnih inštitutov.. Pri vrstah vpisov so izpostavljeni problemi vknjižb, zaradi katerih pravice niso pravočasno vidne. Opozorjeno je na problem deklaratornih vpisov, kjer upnik ni vselej pravočasno seznanjen z obstojem pravic. Obravnavane so predznambe v povezavi s postopkom zavarovanja. Pri zaznambah je poudarek na zaznambi izvršbe in zaznambah v postopku zavarovanja. Posebej je izpostavljen upnikov položaj v primeru prisilne izterjave iz zastavljene nepremičnine, problem prezrtih prisilnih hipotek. Opozorjeno je na prekomerno nesorazmerje med varstvom imetnika pričakovane pravice in zaupanjem v zemljiško knjigo pri upoštevanju lastninske pravice v pričakovanju, ki po stališču sodne prakse prevlada nad evidentnim stanjem v zemljiški knjigi. Narejena je primerjava zemljiškoknjižnega postopka v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Samo hiter način delovanja tako izvršbe, kakor tudi zemljiške knjige, omogoča varstvo pravic upnika in krepi zaupanje v pravno državo in v pravosodje. Predstavljeni so ukrepi, uvedeni za pospešitev zemljiškoknjižnih postopkov ter predlagane rešitve v izogib morebitni odškodninski odgovornosti države.
Keywords: upnik, dolžnik, izvršba, zemljiška knjiga, terjatev, stvarna pravica, hipoteka, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, pravni prednik, vrstni red reševanja zadev, vknjižba, plomba, predznamba, zaznamba, prepoved odtujitve in obremenitve, sklep o izvršbi, lastninska pravica v pričakovanju, vročanje, prezrte hipoteke, ugovor tretjega, sodna praksa
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 2050; Downloads: 334
.pdf Full text (1,51 MB)

5.
TOŽBA ZA UGOTOVITEV NEDOPUSTNOSTI IZVRŠBE
Glorija Simunič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljeno pravno sredstvo, ki se uporablja v izvršilnem postopku, tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Gre za pravno sredstvo, ki ga vloži dolžnik in s katerim ugovarja izvršilnemu zahtevku. Predstavljen je izvršilni postopek, ki mora biti predvsem učinkovit in pravičen do strank, kar se od vsakega sodnega postopka tudi pričakuje. V nalogi je na kratko predstavljen Zakon o izvršbi in zavarovanju ter zakonska podlaga, ki posega na področje izvršilnega postopka. Predstavljen je tudi izvršilni postopek od vložitve predloga za izvršbo do samega konca. Predstavljena so vsa ostala pravna sredstva, ki se uporabljajo v izvršilnem postopku in so na voljo tako upniku, dolžniku in tretjemu, ki izkaže pravico na predmetu izvršbe. Na kratko je zajet tudi nadaljnji postopek po vložitvi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Predstavljenih pa je tudi nekaj primerov iz slovenske sodne prakse, ki se nanašajo na institute omenjene v sami diplomski nalogi, predvsem glede razlogov, ki se uveljavljajo v tožbi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, pravice tretjega na predmetu izvršbe, izločitvene tožbe, predpostavk za vložitev tožbe.
Keywords: izvršba, tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ugovor dolžnika, ugovor tretjega, izvršilni postopek, sodna praksa
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 3251; Downloads: 798
.pdf Full text (656,21 KB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica