| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Aktualna vprašanja v zvezi z odlogom izvršbe na predlog dolžnika po ziz in problematika varstva upnikov : magistrsko delo
Sebastjan Horvat, 2024, master's thesis

Abstract: Novela ZIZ-M je že 13. sprememba Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki je v veljavo stopila 27. marca 2021. Novela je precej spremenila pogoje za odlog v primerih izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je dolžnikov dom. Opredelila je tudi pogoje, ko je mogoče izvršbo odložiti tako na predlog dolžnika kot tudi po uradni dolžnosti, v kolikor so za to podani posebej upravičeni razlogi. Magistrsko delo obravnava temeljna načela izvršilnega postopka, vsebuje splošni pregled pravnih sredstev ter predstavlja mehanizme varstva upnikov. Posebej izpostavljena je tematika v zvezi z odlogom izvršbe na predlog dolžnika, upoštevajoč spremembe in aktualna vprašanja ter dileme, ki se pojavljajo v praksi. Poleg mehanizmov varstva upnikov je predstavljena problematika le teh na podlagi preučitve komentarjev, mnenj in sodne prakse. Magistrsko delo vsebuje tudi primerjalnopravni vidik ureditve v Republiki Hrvaški. V sklepnem delu so predstavljeni zaključki zastavljenih hipotez, in sicer se je z uvedbo novele ZIZ-M dodatno zaščitilo najranljivejše dolžnike in jim s tem znatno izboljšalo položaj v izvršbi. Prav tako je izpostavljena pomanjkljiva pravna zaščita upnikov v razmerju do dolžnikov, zlasti glede problematike izkazovanja subjektivnega pogoja, ki se zahteva tako pri začasni odredbi kot pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj.
Keywords: izvršba, ugovor dolžnika, odlog izvršbe na predlog dolžnika, novela ZIZ-M, varstvo upnikov
Published in DKUM: 24.04.2024; Views: 346; Downloads: 96
.pdf Full text (778,14 KB)

2.
Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj zunaj stečaja v novejši praksi Vrhovnega sodišča RS
Maja Ovčak Kos, Žiga Razdrih, 2015, professional article

Abstract: Avtorja v prispevku obravnavata posamezna vprašanja v zvezi z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj zunaj stečaja. Osrednja raziskovalna pozornost je namenjena predstavitvi aktualne prakse Vrhovnega sodišča RS s tega področja in njenemu kritičnemu ovrednotenju. Ukvarjata se s problematiko vsebine tožbenega zahtevka paulijanske tožbe, obsega razjasnjevalne dolžnosti sodišča pri oblikovanju pravilnega tožbenega zahtevka, nasprotne izpodbojne tožbe, opustitve procesnega dejanja kot izpodbojnega pravnega dejanja, neplačevitosti dolžnika kot objektivnega pogoja izpodbijanja, ustanovitve omejene stvarne pravice v korist odsvojitelja nepremičnine, z razmerjem paulijanske tožbe do ničnosti kot splošne oblike neveljavnosti pogodb ter vprašanjem upnikove izbire pravilnega pravnega varstva. Svoje ugotovitve med drugim skleneta s predlogom za spremembo zakonske ureditve instituta izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zunaj stečaja.
Keywords: stečaj, dolgovi, dolžniki, tožbe, sodna praksa, izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj zunaj stečaja, sodna praksa, tožbeni zahtevek paulijanske tožbe, paulijanski ugovor, opustitev procesnega dejanja, neplačevitost dolžnika, razmerje do splošnih oblik neveljavnosti pogodb
Published in DKUM: 02.08.2018; Views: 1791; Downloads: 298
.pdf Full text (451,00 KB)
This document has many files! More...

3.
UPNIKOVI RAZLOGI ZA PRITOŽBO V IZVRŠILNEM POSTOPKU
Aleš Batinič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času je dobro poznati vsaj osnove izvršilnega postopka, saj glede na plačilno nedisciplino v državi, obstaja velika verjetnost, da se z njim srečamo. V literaturi je veliko napisanega glede položaja dolžnika v izvršbi in ugovornih razlogov, ki jih ima dolžnik, bolj malo pa se govori o pritožbenih razlogih upnika, saj so le-ti ostali nespremenjeni od samega sprejema Zakona o pravdnem postopku. V praksi je za gospodarske subjekte zelo pomembna vloga upnika v izvršbi, zato so v diplomski nalogi prvotno predstavljene relevantne spremembe ZIZ, ki bralcu omogočajo hiter pregled sprememb, ki so se v izvršilnem postopku zgodile v zadnjih letih. Nadalje so predstavljena pravna sredstva v izvršilnem postopku, med katera spada tudi pritožba upnika. V poglavju o pravnih sredstvih je predstavljen ugovor dolžnika in ugovor tretjega, saj je smiselno, da upnik pozna pravice nasprotne stranke (oz. tretjega), ker le tako lahko optimalno izkoristi možnosti, ki mu jih ponuja zakon. V zadnjem delu diplomske naloge pa so predstavljeni pritožbeni razlogi upnika, kjer je opisan vsak posamezni pritožbeni razlog, poleg tega pa so povzete tudi odločbe sodišča, ki so se navezovale na posamezni pritožbeni razlog, kar bralcu omogoča lažje razumevanje same implementacije pritožbenega razloga v izvršilni postopek (pritožbeni razlogi so namreč navedeni v ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja subsidiarno). Na koncu so predstavljeni še pritožbeni razlogi na Hrvaškem, saj z vstopom Hrvaške v EU obstaja verjetnost, da se bo gospodarsko sodelovanje med subjekti obeh držav povečalo, pri tem pa bo skoraj neizbežno, da subjekti iz Slovenije poznajo tudi izvršilni postopek na Hrvaškem. V diplomski nalogi je tako predstavljeno, da se pritožbeni razlogi upnika sicer res niso spreminjali, se pa je spreminjal položaj dolžnika, kar je posledično pomenilo, da so se spreminjale tudi možnosti za vlaganje (utemeljene) pritožbe upnika.
Keywords: izvršilni postopek, spremembe ZIZ, pravna sredstva v izvršbi, ugovor dolžnika, ugovor tretjega, subsidiarna raba ZPP, pritožba upnika, pritožbeni razlogi
Published in DKUM: 28.11.2016; Views: 2343; Downloads: 261
.pdf Full text (823,85 KB)

4.
TOŽBA ZA UGOTOVITEV NEDOPUSTNOSTI IZVRŠBE
Glorija Simunič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljeno pravno sredstvo, ki se uporablja v izvršilnem postopku, tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Gre za pravno sredstvo, ki ga vloži dolžnik in s katerim ugovarja izvršilnemu zahtevku. Predstavljen je izvršilni postopek, ki mora biti predvsem učinkovit in pravičen do strank, kar se od vsakega sodnega postopka tudi pričakuje. V nalogi je na kratko predstavljen Zakon o izvršbi in zavarovanju ter zakonska podlaga, ki posega na področje izvršilnega postopka. Predstavljen je tudi izvršilni postopek od vložitve predloga za izvršbo do samega konca. Predstavljena so vsa ostala pravna sredstva, ki se uporabljajo v izvršilnem postopku in so na voljo tako upniku, dolžniku in tretjemu, ki izkaže pravico na predmetu izvršbe. Na kratko je zajet tudi nadaljnji postopek po vložitvi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Predstavljenih pa je tudi nekaj primerov iz slovenske sodne prakse, ki se nanašajo na institute omenjene v sami diplomski nalogi, predvsem glede razlogov, ki se uveljavljajo v tožbi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, pravice tretjega na predmetu izvršbe, izločitvene tožbe, predpostavk za vložitev tožbe.
Keywords: izvršba, tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ugovor dolžnika, ugovor tretjega, izvršilni postopek, sodna praksa
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 3426; Downloads: 845
.pdf Full text (656,21 KB)

5.
VRNITEV DELAVCA NA DELO V IZVRŠILNEM POSTOPKU
Mihaela Györek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Predmetno diplomsko delo se nanaša na izvršilni postopek in v zvezi z njim podrobneje obravnava problematiko uveljavitve upnikove nedenarne terjatve – pravice delavca do vrnitve na delo. Predstavljena so načela in predpostavke izvršilnega postopka, verodostojna listina in izvršilni naslov, na podlagi katerih lahko vlagamo izvršilne predloge, oblike izvršilnih predlogov, izvršbe na uveljavitev upnikove nedenarne terjatve, podrobneje pa je obdelan institut vrnitve delavca na delo, ki je zaradi posebnega pomena te vrste spornih odnosov v Zakonu o izvršbi in zavarovanju urejen posebej in sicer v tretjem razdelku z naslovom Izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve, v 18. poglavju, členi od 230 do 233. V praksi se, kljub zakonsko dokaj podrobni ureditvi, pojavljajo vprašanja, vezana na izvršitev teh sodnih odločb. Problem vrnitve delavca na delo zajema tudi druge pravice, ki so bile delavcu kratene v obdobju nezakonite odstranitve z delovnega mesta, kot npr. nadomestilo plače, vplačila vseh pokojninskih in zdravstvenih prispevkov itd. V določenih primerih je sama vrnitev delavca na delo vezana tudi na druge, zakonsko določene pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je reintegracija oz. vrnitev sploh mogoča (npr. veljavno delovno dovoljenje pri tujcih). Cilj predmetne diplomske naloge je opredeliti pravna pravila instituta vrnitve delavca na delo v skladu s pozitivno izvršilno zakonodajo, upoštevaje določila Zakona o izvršbi in zavarovanju, Zakona o pravdnem postopku, Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o delovnih in socialnih sodiščih ter upoštevaje dejansko realno stanje s sočasno preučitvijo sodne prakse, ki obstaja v zvezi s tem vprašanjem.
Keywords: izvršba, izvršilni naslov, izvršilni predlog, nedenarna terjatev, vrnitev delavca na delo, reintegracija, vrnitev na drugo delovno mesto, rok za vložitev izvršilnega predloga, dejanje, ki ga lahko opravi samo dolžnik, denarna kazen, nadomestilo plače, ugovor dolžnika.
Published in DKUM: 19.04.2012; Views: 4042; Downloads: 470
.pdf Full text (10,03 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica