| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NOVOSTI OBDAVČITVE SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV
Maruša Sakelšek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Čeprav se v Sloveniji in tudi nekaterih drugih državah Evropske Unije že nekaj let soočamo z gospodarsko krizo, je porast novoustanovljenih podjetij vse večji. Cilj vsakega podjetnika je kljub temu uspešno poslovanje, zato je pred ustanovitvijo podjetja pomembno, da preuči vse možnosti – katero vrsto podjetja ustanoviti in katero vrsto obdavčitve izbrati. To je pomembno predvsem zato, ker mnogo novoustanovljenih podjetij propade ravno zaradi nepravilnega in pomanjkljivega planiranja začetka svoje podjetniške poti. V diplomskem projektu predstavljamo novosti, ki se v zakonodaji pojavljajo v povezavi z obdavčitvijo samostojnih podjetnikov. Vse novosti smo najprej predstavili skozi teorijo, nato pa tudi prikazali na praktičnem primeru. Na praktičnem primeru smo primerjali obdavčitev samostojnega podjetnika, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, samostojnega podjetnika, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov ter samostojnega podjetnika, ki ima popoldanski s.p.. Prav tako smo najprej skozi teorijo predstavili opredelitev, ustanovitev in obdavčitev samostojnega podjetnika v Avstriji, nato pa na podlagi hipotetičnega primera izračunali in primerjali obdavčitev samostojnega podjetnika v Avstriji in Sloveniji. V zaključku diplomskega projekta smo povzeli ključne ugotovitve diplomskega projekta in primerjav ter se posvetili predvsem predlogom zakonodaje, s katerimi bi se stanje na področju obdavčitve samostojnih podjetnikov še izboljšalo.
Keywords: samostojni podjetnik, ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, zavarovalna osnova, obdavčitev samostojnega podjetnika v Avstriji.
Published: 03.11.2015; Views: 1222; Downloads: 222
.pdf Full text (1,13 MB)

2.
UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE NA PODLAGI DEJANSKIH PRIHODKOV IN NORMIRANIH ODHODKOV PRI OBDAVČITVI DOHODKA IZ DEJAVNOSTI
Iris Plečko, 2016, master's thesis

Abstract: Poenostavljeno zakonsko ureditev dohodka iz dejavnosti, ko lahko fizične osebe z dejavnostjo davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, je do 31.12.2012 poznalo premalo davčnih zavezancev, zaradi česar ta ureditev ni bila izkoriščena, kot bi lahko bila. Zakonodaja je bila precej neprijazna, saj je bila omogočena le tistim, ki so imeli prihodke pod 42.000 EUR letno in niso zaposlovali delavcev. Ovira so bili še normirani odhodki v višini samo 25 % ustvarjenih prihodkov (razen v treh primerih 70 %). Prihodki davčnih zavezancev so se upoštevali po načelu plačane realizacije. Ovira je bil tudi zapleten postopek akontiranja, ki je bil vezan na to, od koga je davčni zavezanec prejel izplačilo. Podatki iz napovedi in obračunov davčnega odtegljaja so se prenesli še v letno odmero dohodnine. Po 1.1.2013 davčni zavezanci za preteklo davčno leto oddajajo davčni obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti in lahko upoštevajo normirane odhodke v višini 70 % (po 1.1.2015 pa kar 80 %) prihodkov. Njihovi prihodki se upoštevajo po načelu zaračunane realizacije. Ker se dohodek iz dejavnosti ne všteva več v letno odmero dohodnine, je kot posledica tega postala večja fleksibilnost pri odločitvah zavezancev glede načina ugotavljanja davčne osnove in možnost vsakoletne spremembe z označbo v davčnem obračunu. S 1.1.2013 je povišan limit na 50.000 EUR prihodkov letno. Prav tako so poenostavljeni administrativni postopki, prepoznavnost te ureditve med davčnimi zavezanci se je v letu 2013 povečala na 14,35 % in v letu 2014 na 19,07 %. Glede na to, da bi se za to ureditev od 1.1.2013 naprej lahko odločilo okrog 79 % davčnih zavezancev, je bil odstotek tistih, ki so se za to ureditev odločili, še vedno nizek. Ko je bil s 1.1.2015 (zraven osnovnega limita 50.000 EUR) limit pod točno določenimi pogoji povišan na 100.000 EUR, se je v letu 2015 za normiranstvo odločilo 27,02 % zavezancev, po prvem četrtletju 2016 pa 31,62 %, a še vedno manj od pričakovanj. Pri analizi davčne obveznosti glede na prihodke, kot izhaja iz podatkov iz davčnih obračunov akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2015, postane slika nizkega odstotka normirancev bolj jasna. Efektivna obdavčitev normirancev je od 1.1.2015 naprej 4,00 % glede na ustvarjene prihodke, kar bi naj bilo ugodno. Ko pa se analizira obdavčitev tistih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, je odstotek povprečne efektivne obdavčitve z akontacijo dohodnine za leto 2015 le 1,00 % glede na njihove prihodke. Glede na to, da se večina tistih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, preživlja s tem dohodkom, je ta ugotovitev pravzaprav zaskrbljujoča. Zato je potrebno poostriti nadzor davčnega organa nad obema načinoma ugotavljanja davčne osnove. To pa ne bo možno brez dodatnega zaposlovanja pri Finančni upravi RS. Premalo zaposlenih v kontroli in inšpekciji ne more vršiti takšnega nadzora, kot bi bil potreben nad trenutno 98.317 dejavnostmi fizičnih oseb (podatek na dan 31.3.2016).
Keywords: dohodnina, dohodek iz dejavnosti, ugotavljanje davčne osnove, normirani odhodki, osnovna kmetijska iz gozdarska dejavnost, davčni obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, davčna kultura
Published: 15.09.2016; Views: 1911; Downloads: 119
.pdf Full text (3,18 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica