| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
OSEBNE SLUŽNOSTI
Katja Košak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava institut osebnih služnosti in ločeno predstavlja vsako vrsto osebnih služnosti. Osebne služnosti kot osrednja tema diplomske naloge predstavljajo star institut s koreninami v zgodnjih pravih, svoj razcvet pa doživijo v rimskem pravu. Osebne služnosti so stvarne pravice na tuji stvari, ki nastanejo na podlagi pravnega posla ali s sodno odločbo. Poznamo tri vrste osebnih služnosti in sicer užitek, raba ter služnost stanovanja. Ustanovijo se lahko na nepremičninah, premičninah in na pravicah v odvisnosti od vrste osebne služnosti. Gre za časovno omejene stvarne pravice. Njihova značilnost je neprenosljivost, kar je posledica vezanosti osebne služnosti na konkretno osebo. Na koncu je za potrebe diplomske naloga predstavljena še zemljiška knjiga, kot register kamor se vpisujejo osebne služnosti, ustanovljene na nepremičninah.
Keywords: stvarno pravo, služnost, osebna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, zemljiška knjiga
Published: 15.10.2010; Views: 3881; Downloads: 749
.pdf Full text (545,85 KB)

2.
IZROČILNA POGODBA NEKOČ IN DANES
Nuša Vrbnjak, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo izpostavili način prehoda premoženja za življenja, pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, ki ji skrajšano rečemo kar izročilna pogodba. Gre za stari pravni institut, s katerim so po navadi na kmetih izročali kmetije mlajšim generacijam oziroma določenemu potomcu, ki je kot lastnik in gospodar nadaljeval z delom na kmetiji. Bistvo je v izročitvi premoženja, ki pa večkrat vsebuje določene zgovore – preužitek, s katerim si izročevalec zagotovi dostojen preostanek življenja. Prejemnik, ki je prejel vredno premoženje, je dolžan za prejeto tudi nekaj storiti, dati, zagotoviti, se nekako oddolžiti za to, kar mu je nekdo (izročevalec) dal. Če se prejemnik dogovorjenega ne drži, lahko pride do razveze izročilne pogodbe, za kar pa morajo obstajati tehtni razlogi. Seveda izročilne pogodbe poznamo še danes. Zaradi najdenih primerkov izročilnih pogodb v domačem arhivu, se nam je zdelo zanimivo, da jih predstavimo v diplomski nalogi ter s tem prispevamo k ohranitvi tradicije, takratnega jezika, načina življenja. Tako smo vključili izročilno pogodbo iz leta 1888, za katero še ni bil značilen izraz izročilna pogodba, temveč prepodajna pogodba. Glede izročitve iste kmetije sledi izročilna pogodba iz leta 1941 in nato še izročilna pogodba iz leta 2005. V diplomski nalogi smo predstavili njihovo vsebino in jih na podlagi zakonske ureditve na posameznih delih primerjali.
Keywords: Izročitev premoženja, razdelitev premoženja, užitek, izročevalec, prejemnik.
Published: 03.07.2015; Views: 1246; Downloads: 386
.pdf Full text (1,27 MB)

3.
INSTITUT SLUŽNOSTI Z VIDIKA SODNE PRAKSE
Tanja Podlesnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavan stvarnopravni institut, in sicer institut služnosti. Obravnavan je tako z vidika teorije kot z vidika prakse, saj sem vsakemu institutu služnosti dodala primere iz sodne prakse. Služnost je pravica, ki omogoča imetniku služnosti, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico. Lastnika služeče stvari pa zavezuje k nekemu trpljenju, saj mora ta nekaj opustiti oziroma dopustiti, vendar pa ga ne zavezuje k nekemu aktivnemu ravnanju. Služnost nastane na podlagi pravnega posla, zakona in na podlagi sodne odločbe. Služnost se deli na dve veliki skupini, in sicer na stvarno in osebno služnost. Stvarna služnost je pravica vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine uporabljati služečo nepremičnino ali od njenega lastnika zahtevati, da opušča določena dejanja. Ustanovi se v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine. V nalogi je obravnavana tudi osebna služnost, ki se vedno ustanovi v korist točno določene fizične ali pravne osebe. Posebnost te vrste služnosti je v tem, da je časovno omejena. V primeru, da se ustanovi v korist fizične osebe lahko traja najdlje do njene smrti, v primeru pravne osebe pa samo 30 let. Druga posebnost osebnih služnosti pa je, da je njihova vsebina natančno zakonsko opredeljena. Iz tega izhaja, da je tudi njihovo število omejeno. Obstajajo samo tri vrste osebnih služnosti, in sicer užitek, raba in služnost stanovanja. Vse tri vrste so v diplomskem delu natančno opredeljene. V diplomski nalogi sem obravnavala tudi varstvo služnosti, in natančneje opisala tožbe, ki jih imata na voljo obe stranki služnostnega razmerja v primeru kršitev njunih pravic.
Keywords: služnost, stvarna služnost, osebna služnost, sodna praksa, Stvarnopravni zakonik, užitek, raba, služnost stanovanja
Published: 14.12.2012; Views: 1974; Downloads: 368
.pdf Full text (406,99 KB)

4.
OSEBNE SLUŽNOSTI V TEORIJI IN PRAKSI
Nastja Kramer, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Služnost je ena izmed stvarnih pravic, s katero lahko omejujemo lastninsko pravico. Služnostni upravičenec ima pravico, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico, lahko pa tudi zahteva od lastnika, da opušča dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati. Že iz rimskega prava izhaja delitev služnosti na stvarne in osebne. Stvarna služnost je ustanovljena v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče stvari in praviloma ni časovno omejena. Osebne služnosti, katerim je posvečen pretežen del diplomskega dela, so ustanovljene v korist točno določene osebe in so neprenosljive. Ustanovijo se lahko na nepremičninah, premičninah in pravicah. Trajajo najdlje do imetnikove smrti, v kolikor so ustanovljene v korist fizične osebe, če pa so ustanovljene v korist pravne osebe, lahko služnost traja največ trideset let. Zakon taksativno našteva tri osebne služnosti; užitek, rabo in služnost stanovanja. Razlika med posameznimi osebnimi služnostmi je v pravicah, ki pripadajo služnostnemu upravičencu, saj se razlikujejo po obsegu in vsebini upravičenj. Užitek je najširša osebna služnost, ki lastniku prepušča samo golo lastninsko pravico, saj ostala upravičenja pripadajo užitkarju, ki ima pravico do uporabe in uživanja stvari. Raba služnostnemu upravičencu ne omogoča uživanja stvari, hkrati pa izvrševanja rabe ni mogoče prenesti na drugo osebo. Služnost stanovanja daje pravico imetniku služnosti in njegovim družinskim članom uporabljati tuje stanovanje ali njegove dele.
Keywords: služnost, osebna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, omejitev lastninske pravice
Published: 09.05.2014; Views: 2030; Downloads: 404
.pdf Full text (727,11 KB)

5.
OSEBNE SLUŽNOSTI V TEORIJI IN SODNI PRAKSI
Jože Jagarinec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Naloga obravnava institut osebnih služnosti v teoriji in sodni praksi. Ima dva ločena sklopa, najprej predstavi teorijo in nato sodno prakso sodišč RS. Osebne služnosti v teoriji in sodni praksi so osrednja tema moje diplomske naloge. Realno predstavljajo zelo star pravni institut, ki ima svoje korenine v najstarejših pravih, zgodnjih pravih antike. Dodelan in skorajda dokončen razvoj in sijaj pa doživijo že v času Rimskega prava. Vse osebne služnosti so, brez izjeme, stvarne pravice na tuji stvari. Nastanek stvarnih služnosti je vezan na sodno odločbo ali na pravni posel. To dvoje je pravna podlaga osebnih služnosti. Osebne služnosti se lahko ustanovijo na premičninah, nepremičninah in pravicah v odvisnosti od vrste služnosti. Osebne služnosti so časovno omejene stvarne pravice, katerih značilnost je neprenosljivost, ker so vezane na konkretno osebo. Slovensko stvarno pravo pozna tri vrste osebnih služnosti, te so služnost stanovanja, raba in užitek. Vse te tri vrste se vpisujejo v zemljiško knjigo.
Keywords: stvarno pravo, zemljiška knjiga, stvarne služnosti, osebne služnosti, stvarnopravni zakonik, užitek, raba, služnost stanovanja
Published: 06.08.2014; Views: 842; Downloads: 181
.pdf Full text (987,01 KB)

6.
Pravni temelji nastanka in prenehanja osebne služnosti s pregledom najnovejše sodne prakse
Klavdija Rep, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Glavna tema diplomske naloge so osebne služnosti. Takoj na začetku sem omenila sam institut služnosti in njegovo razmejitev na stvarne in osebne služnosti ter opisala razlike med njima. Na kratko sem se dotaknila načel in varstva služnosti ter neprave stvarne služnosti. Menim, da je bilo to potrebno zaradi lažjega razumevanja morebitnega bralca. Nato pa sem se osredotočila na osebne služnosti, katere sem podrobno proučila in poiskala tudi sodno prakso na to tematiko. Omejila sem se na najnovejšo sodno prakso, tako da sem jo zajela od leta 2014 pa do 2016. Sodne prakse Vrhovnega sodišča je zelo malo, bolj pestra pa je izbira sodne prakse Višjega sodišča. Menim, da je največ sporov glede služnosti stanovanja. Izbira primerov, ki sem jih podrobneje predstavila je naključna. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela, v prvem delu sem predstavila teorijo in pojasnila posamezne institute, v drugem delu pa boste našli sodno prakso, ki se nanaša na osebne služnosti. Odločila sem se, da primere sodne prakse podrobno predstavim, da dobi bralec dober vpogled v to, kako delujeta teorija in praksa.
Keywords: služnost, osebna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, sodna praksa
Published: 16.09.2016; Views: 708; Downloads: 90
.pdf Full text (1,19 MB)

7.
Osebna služnost užitka v novejši sodni praksi
Darinka Perko, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Ena izmed temeljnih človekovih pravic je tudi lastninska pravica, ki kljub popolnemu varstvu ni v celoti neomejena. Njena omejenost se meddrugim kaže v služnosti kot eni izmed stvarnih pravic na tuji stvari, s katero lahko »utesnjujemo« lastninsko pravico. Služnost omogoča njegovemu imetniku uporabljati tujo stvar ali od lastnika tuje stvari zahtevati, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari. Temeljna delitev služnosti izvira iz rimskega prava in se je ohranila vse do današnjih dni. Poznamo dve vrsti služnosti: stvarne in osebne. Stvarne služnosti so ustanovljene v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine. So časovno neomejene in prehajajo na njegove pravne naslednike skupaj z lastninsko pravico. Osebne služnosti predstavljajo predmet mojega diplomskega dela. Temeljito so predstavljene v teoretičnem delu naloge. V praktičnem delu naloge sem predstavila primere novejše sodne prakse, s katerimi sem analizirala osebne služnosti v vsakdanjih pravnih razmerjih njihovih nosilcev. Osebne služnosti so ustanovljene v korist točno določene osebe. Ustanovijo se lahko na nepremičninah, premičninah in pravicah. So časovno omejene: v primeru njihove ustanovitve v korist fizične osebe lahko trajajo najdlje do smrti služnostnega upravičenca; če so ustanovljene v korist pravne osebe, lahko trajajo največ trideset let. Število osebnih služnosti je omejeno in se delijo na užitek, služnost rabe in služnost stanovanja. Med seboj se razlikujejo po vsebini in obsegu upravičenj. Temeljito sem predstavila užitek kot najobsežnejšo osebno služnost. Užitek najbolj omejuje lastninsko pravico lastnika in omogoča užitkarju pravico do uporabe in uživanja tuje stvari. Užitkar sme izvrševanje užitka prenesti na drugo osebo, kar pri služnosti rabe in služnosti stanovanja ni mogoče. Služnost rabe njegovemu imetniku ne dopušča možnosti uživanja tuje stvari, ampak dopušča samo rabo. Služnost stanovanja omogoča pravico imetniku služnosti in njegovim družinskim članom uporabljati tuje stanovanje ali njegove dele.
Keywords: lastninska pravica, služnost, stvarna služnost, osebna služnost, užitek, služnost rabe, služnost stanovanja, sodna praksa
Published: 08.06.2018; Views: 1061; Downloads: 175
.pdf Full text (586,67 KB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica