1. Povezanost vzgojnega stila in osebnostnih značilnosti staršev z učnim uspehom njihovih otrok : magistrsko deloNeža Šarlah, 2024, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu smo pregledali dela slovenskih in tujih avtorjev, ki so v svojih delih opredeljevali vzgojo, osebnostne lastnosti in učni uspeh otrok.
V empiričnem delu smo s pomočjo podatkov, zbranih na podlagi uporabe spletnega vprašalnika, pridobili vpogled v osebnostne lastnosti staršev, v njihove vzgojne stile in v učni uspeh njihovih otrok, učencev od petega do devetega razreda osnovne šole. V raziskavo sta bila vključena 102 starša. Starši uporabijo nekatere vzgojne prijeme iz avtoritarnega ali permisivnega vzgojnega sloga, vendar to naredijo zelo redko. Zanimalo nas je, ali obstaja povezava med vzgojnim slogom staršev in tipom osebnosti. Ugotovili smo, da je avtoritativni vzgojni slog pozitivno povezan z vestnostjo in odprtostjo staršev. Povezanosti med vzgojnim slogom staršev in učnim uspehom otrok nismo mogli dokazati. Učni uspeh otrok se šibko, a pozitivno povezuje z dimenzijo sprejemljivosti starša − bolj kot imajo starši izraženo dimenzijo sprejemljivosti, višji je učni uspeh njihovih otrok. Keywords: vzgojni stili, osebnostne značilnosti, učni uspeh Published in DKUM: 01.08.2024; Views: 105; Downloads: 27
Full text (2,67 MB) |
2. Berücksichtigung der Mehrsprachigkeit in zweisprachigen Schulen im Übermurgebiet : MagisterarbeitErik Horvat, 2023, master's thesis Abstract: Večjezičnost je raznolik pojav, ki prizadene večino ljudi in je deloma posledica različnih svetovnih dogodkov. Večjezičnost je v osnovni šoli prisotna na različne načine. Poleg učencev, ki v svoji družini govorijo več kot en jezik, imamo večjezične učitelje/učiteljice, ki so prav tako odraščali v večjezičnem okolju in v šoli učijo raznovrstne jezike. Na institucionalni ravni se v nekaterih območjih večjezičnost v osnovni šoli obravnava z zgodnjim poukom tujih jezikov (večinoma angleščine), poukom maternega jezika ali dvojezičnimi šolskimi koncepti. Ali in na kakšen način ta obstoječa večjezičnost akterjev v šoli postane aktualna, je med drugim odvisno od samopodobe in jezikovnega koncepta šole ter strokovnega znanja učiteljev. Šolsko situacijo uokvirja zadevni nacionalni kontekst z enim ali več uradnimi jeziki in regionalna lokacija šole, na primer na obmejnem območju z državo z drugim uradnim jezikom ali na območju, kjer so priznani manjšinski jeziki.
Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu prikazujemo koncepte/načine ustvarjanja šolskega pouka, opredelimo vlogo učitelja in učenca znotraj pouka. Zaključek teoretičnega dela opredeljuje pojem večjezičnosti in možnost povezovanja na izobraževalni stopnji. Nato sledi empirični del magistrske naloge, ki na podlagi sestavljenega vprašalnika prikazuje subjektivni vpogled v šolski sistem glede uporabe večjezičnosti.
Magistrsko delo raziskuje, v kolikšni meri jezikovno-pedagoški pristopi poučevanja jezika, medkulturnega učenja in večjezične didaktike upoštevajo jezikovno raznolikost v osnovnošolskem pouku. Rezultati analiz podatkov služijo za prikaz konkretnih možnosti za ciljno usmerjene ukrepe profesionalizacije s ciljem zagotavljanja izboljšanih ukrepov, virov in okvirnih pogojev za zgodnje (več)jezikovno izobraževanje v osnovnih šolah v prihodnosti. Keywords: Večjezičnost, učna ura, učni stili, učna priprava, letni načrt. Published in DKUM: 04.10.2023; Views: 349; Downloads: 30
Full text (2,19 MB) |
3. Vpliv izobraževanja na daljavo na slovenske srednješolceMojca Lapi, 2020, master's thesis Abstract: S prednostmi tehnologije moderne družbe smo se bili zmožni spopasti z izredno situacijo, ki jo je povzročila kriza koronavirusa. Prisilno zaprtje šol sredi šolskega leta je presenetilo tako učitelje kot tudi učence, ki so se morali poleg številnih drugih prilagoditev vpeljati tudi v izobraževanje na daljavo. Slednje zahteva drugačno pripravo in načrtovanje, oblike in metode, kar smo opisali v teoretičnem delu magistrske naloge. Podrobneje smo opisali tudi pomembnost učne individualizacije in motivacije ter slednji primerjali s tem, kako potekata v razredu in kako na daljavo. Ne nazadnje pa smo opisali tudi zaznavne učne stile ter usklajevanje le-teh z oblikami poučevanja in to primerjali z izobraževanjem, ki poteka v razredu ter na daljavo.
V empiričnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo anonimnega vprašalnika. Naš glavni namen je bil ugotoviti, kakšne so bile posledice izobraževanje na daljavo na srednješolce, katere oblike poučevanja na daljavo so izbrali profesorji ter ali so le-te vplivale na uspeh dijakov z različnimi zaznavnimi učnimi stili.
Na podlagi odgovorov smo rezultate interpretirali in ugotovili, da se vizualni in bralno-pisni zaznavni učni stil ter slušne in gibalne oblike poučevanja razlikujejo glede na letnik, ki ga obiskujejo dijaki. Ugotovili smo tudi, da je poučevanje na daljavo vplivalo na uspešnost dijakov ter da se le-ta razlikuje glede na letnik pri predmetih biologija in geografija. Spoznali smo, da vizualni, slušni in gibalni zaznavni učni stil vplivajo na uspešnost dijakov pri družboslovnih in naravoslovnih predmetih zaradi izobraževanja na daljavo, medtem ko bralni zaznavni učni stil vpliva le na uspeh pri družboslovnih predmetih. Prav tako smo ugotovili, da oblike poučevanja na daljavo ne vplivajo na uspešnost dijakov. Keywords: učenje na daljavo, IKT, oblike, zaznavni učni stili, VARK model Published in DKUM: 07.10.2020; Views: 1601; Downloads: 363
Full text (1,98 MB) |
4. Upoštevanje učnih stilov pri pouku geografije v osnovni šoliTina Pokrivač, 2019, master's thesis Abstract: Raziskovalna tema magistrske naloge se navezuje na zastopanost učnih stilov pri pouku geografije v osnovni šoli, ki jih predvideva Učni načrt za predmet geografija v osnovni šoli (2011). Cilj naloge je bil raziskati, v kolikšni meri učni načrt upošteva razlikovanje med različnimi učnimi stili učencev pri pouku geografije v osnovni šoli. Da bi odgovorili na raziskovalno vprašanje, je bila opravljena analiza operativnih učnih ciljev in vsebine učnega načrta za pouk geografije v slovenski osnovni šoli.
V teoretičnem delu smo sprva opredelili pojme učenje, poučevanje in učni stili. Nadalje smo opredelili različne vrste učnih stilov, pri čemer smo se podrobneje posvetili delitvi na vizualni, avditivni in motorični učni stil ter pouk geografije.
V empiričnem delu magistrske naloge smo na osnovi analize Učnega načrta za predmet geografija v osnovni šoli (2011) proučevali številčno zastopanost in vrste učnih ciljev glede na prisotnost posameznih stilov ter njihovo uravnoteženost v celotnem obsegu za pouk geografije v osnovni šoli. V nadaljevanju smo analizirali didaktična priporočila v učnem načrtu za pouk geografije v osnovni šoli z vidika učnih stilov ter na podlagi ugotovitev analize učnega načrta oblikovali napotke za učitelje geografije v osnovni šoli.
Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike v pogostosti izbranih učni stilov. V učnem načrtu za pouk geografije največ operativnih ciljev ni natančno opredeljenih glede na predlagano vrsto učnega stila. Izmed treh opredeljenih učnih stilov je najpogosteje zastopan vizualni učni stil, nato motorični, najmanj pogost pa je avditivni učni stil. Naš zaključek na osnovi opravljene analize je, da Učnega načrta za predmet geografija v osnovni šoli (2011) ni potrebno popravljati in dopolnjevati v smislu upoštevanja učnih stilov. Neopredeljenost učnih stilov učiteljem namreč prinaša možnosti lastne izbire uporabe učnih stilov glede na posamezne razrede ali skupine učencev. Keywords: učni stili, pouk, geografija, učitelj, učenec Published in DKUM: 28.02.2019; Views: 1724; Downloads: 206
Full text (2,60 MB) |
5. Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: trikotnik v 7. razreduNejc Podplatnik, 2018, master's thesis Abstract: Učitelji matematike se vsakodnevno srečujejo z željo po boljšem uspehu in znanju učencev. V sodobnem svetu se ta želja mnogokrat prekriva s pridobivanjem informacij. Uspešno pridobivanje informacij pa omogoča sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija. Tehnološki dosežki so tako na najrazličnejše načine vstopili v vzgojno-izobraževalni sistem. Uporaba računalnikov, diaprojektorjev, tabličnih računalnikov in podobnega je v različnih sodobno opremljenih šolah del vsakdana. V naši raziskavi smo zato želeli preveriti uporabnost ene izmed sodobnih tehnoloških orodij po imenu interaktivni učbenik. Tak učbenik nam omogoča interakcijo med učencem in učbenikom ter daje učencu povratno informacijo o napredku. Hkrati smo želeli s tem preveriti, ali različni učni stili učencev i-učbenik različno dojemajo oziroma ali vsem učnim stilom pomaga enako dobro do višjih kognitivnih spoznanj. Za namene našega pedagoškega eksperimenta smo učence poučevali v dveh skupinah, in sicer v kontrolni in eksperimentalni skupini. Eksperimentalna skupina je uporabljala tehnologijo i-učbenika, medtem ko je kontrolna skupina uporabljala tradicionalni učbenik. Skupini sta bili po vseh statističnih analizah enakovredni in rezultati so pokazali, da med njima pri finalnem testu ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Ugotovili pa smo, da so bili ob uporabi i-učbenika statistično pomembno boljši učenci, ki so se opredelili kot učenci, ki jim je bližje vizualni učni stil. Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija, učni stili, interaktivnost, e-učbenik, i-učbenik, aplet, trikotnik, geometrija, pedagoški eksperiment Published in DKUM: 20.11.2018; Views: 1326; Downloads: 86
Full text (1,79 MB) |
6. UPOŠTEVANJE UČNIH STILOV PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLEKaja Kirbiš, 2016, master's thesis Abstract: Magistrska naloga z naslovom Upoštevanje učnih stilov pri pouku spoznavanja okolja v 3. razredu osnovne šole je sestavljena iz treh delov, in sicer teoretičnega, empiričnega in praktičnega. V njej opozarjamo na pomen učnih stilov pri pouku. Ti so pri učenju temeljnega pomena, saj pravilen način učenja pripomore k lažjemu učenju in uspešnejšim rezultatom.
Teoretični del magistrske naloge zajema pregled znanstvenih ugotovitev o učnih stilih, vrstah in učnih stilih v povezavi s predmetom spoznavanje okolja.
V empiričnem delu magistrske naloge je bila z vidika upoštevanja učnih stilov narejena analiza za trenutno potrjene delovne zvezke za predmet spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ugotavljamo, da v delovnih zvezkih pri predmetu spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole prevladuje vidni učni stil, sledita mu gibalni in slušni učni stil.
V praktičnem delu smo predstavili štiri učne ure s poudarkom na posameznem učnem stilu ter eno uro, kjer je bil poudarek na vseh treh učnih stilih. Učenci so po vsaki uri opravili kratek preizkus znanja. Ugotovili smo, da je največ učencev najboljše rezultate doseglo pri uri, ki je vsebovala vse tri učne stile. Sledili so učenci, ki so dosegli najmanj točk pri uri, kjer je prevladoval njihov učni stil, nato učenci, ki so dosegli največ točk pri uri s poudarjenim njihovim prevladujočim učnim stilom. Keywords: Učni stili, delovni zvezek, spoznavanje okolja, tretji razred, osnovna šola Published in DKUM: 19.01.2017; Views: 2074; Downloads: 303
Full text (2,42 MB) |
7. INTELIGENTNOST IN UČNI STILI PRI POUČEVANJU TUJEGA JEZIKA V OTROŠTVULaura Vaš, 2015, master's thesis Abstract: V magistrskem delu na podlagi analize štirih učbenikov za angleščino kot prvi tuji jezik v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju (VIO) osnovne šole (OŠ) primerjamo pogostost pojavljanja različnih vrst inteligentnosti in učnih stilov. V teoretičnem delu najprej opredelimo pojem učni stili in predstavimo različne vrste učnih stilov, pri čemer se podrobneje posvetimo delitvi na vizualni, slušni in kinestetični učni stil. Nadalje se osredotočimo na opredelitev Gardnerjevih devet različnih vrst inteligentnosti. Posebno pozornost namenimo prepoznavanju in uporabi učnih stilov ter vrst inteligentnosti pri pouku angleščine v OŠ, in predlogom prilagoditve pouka angleščine za učence z različnimi učnimi stili in inteligencami. Temu sledi primerjava tujih raziskav, povezanih z učnimi stili, inteligentnostjo in poučevanjem tujega jezika v 2. VIO OŠ. Prav tako navajamo še smernice učiteljem in piscem učbenikov za poučevanje tujega jezika v otroštvu.
V empiričnem delu magistrskega dela smo preučili, kateri učni stili in inteligence prevladujejo v učbenikih za poučevanje angleškega jezika v 2. VIO OŠ. Rezultate smo pridobili s pomočjo analize štirih učbenikov za angleščino kot prvi tuji jezik v 4. razredu OŠ. Rezultati kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike v pogostosti izbranih učnih stilov. Ugotavljamo, da je v učbenikih za prvi tuji jezik v 2. VIO skupno najbolj pogost slušni učni stil, sledi mu vizualni učni stil, najmanj pogost pa je kinestetični učni stil. Pri analizi posameznih učbenikov ugotavljamo, da je v dveh izmed štirih izbranih najbolj pogost vizualni učni stil, v drugih dveh učbenikih pa slušni učni stil. Nadalje ugotavljamo, da obstajajo statistično značilne razlike v pogostosti izbranih vrst inteligenc. Rezultati kažejo, da je v učbenikih za angleščino kot prvi tuji jezik v 2. VIO OŠ skupno najbolj pogosta jezikovna inteligenca, medtem ko je ostalih vrst inteligenc v učbenikih zastopanih bistveno manj. Enak rezultat dobimo tudi pri analizi posameznih učbenikov glede na vrste inteligentnosti. Keywords: učni stili, inteligence, poučevanje tujega jezika v otroštvu Published in DKUM: 07.10.2015; Views: 1733; Downloads: 335
Full text (967,40 KB) |
8. Formativno spremljanje kot oblika preverjanja znanjaNastja Bat, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so predstavljene temeljne značilnosti programa formativnega spremljanja razvoja učenca, ki izostreno spremlja slehernega učenca ob pomoči in povratni informaciji učitelja za doseganje optimalnega rezultata učenca, primernega njegovim realnim zmožnostim.
V teoretičnem delu izvemo o samem programu formativnega spremljanja, ki se ukvarja z močnimi in šibkimi predznanji, z zagotavljanjem stika med učnimi stopnjami za dosego ciljev in z aktualnim povratnim informiranjem za oblikovanje dosežka. Predstavljene so avtentične oblike dela in pojasnjeni različni spoznavni stili, s katerimi se učitelj srečuje pri poučevanju. Kot eno izmed temeljnih oblik uvajanja formativnega spremljanja predstavlja portfolio, ki omogoča sprotno spremljanje posameznega učenca. Teoretični del vključuje tudi značilnosti take vrste uvajanja preverjanja v različnih državah po svetu.
V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljen izbor samega problema, torej Kosovelove konstruktivistične pesmi Kons: 4, načrtovanje in izvedba učne ure ter povratna informacija o opravljenem delu. Upoštevana je bila različnost učnih stilov posameznih učencev s pomočjo vprašalnika o učnih stilih, ki je bil predhodno izveden. Prikazano je tudi samostojno delo učencev v okviru učne ure. Vsa opažanja o štirih spremljanih učencih pa so bila tudi zabeležena v portfolio kot povratna informacija. Keywords: Ključne besede: formativno spremljanje napredka, avtentične oblike dela, povratna informacija, portfolio, predznanje, učni stili, preverjanje znanja, evalvacija. Published in DKUM: 26.03.2012; Views: 6001; Downloads: 1552
Full text (1,35 MB) |