1. Koncept in umestitev učnega izida v slovenski visokošolski prostorKlara S. Ermenc, Borut Mikulec, 2020, original scientific article Abstract: Avtorja v središče svoje razprave postavita koncept učnega izida in kritično prevprašujeta njegovo definicijo, zagate pri prevajanju te v slovenski jezik in vpliv na kurikularno načrtovanje. Razprava je metodološko umeščena v analizo vpliva procesa evropeizacije izobraževanja na razumevanje učnih izidov; v analizo vpliva evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in ogrodja evropskega visokošolskega prostora na sodobno razumevanje učnih izidov.
Keywords: visokošolski študij, kurikulum, učni načrti, operativni cilji, učni izid, kompetence, učni izid, izobraževanja, slovensko ogrodje kvalifikacij, ogrodje evropskega visokošolskega prostora
Published in DKUM: 26.06.2025; Views: 0; Downloads: 5
 Full text (1,29 MB)
This document has many files! More... |
2. Uporaba prostorskih ključev pri učencih osmega razreda osnovne šoleBarbara Lapuh, Jurij Selan, 2018, original scientific article Abstract: V članku se ukvarjamo s specifičnim problemom, ki ga je mogoče zaznati pri urah likovne umetnosti v osmem in devetem razredu osnovne šole pri artikulaciji prostora na ploskvi z uporabo prostorskih ključev. Izkušnje kažejo, da učenci znanja o prostorskih ključih, ki ga usvojijo, kasneje v drugih likovnih nalogah pogosto ne izkažejo več. Ta problem smo podrobneje osvetlili z izvedbo kvalitativne raziskave pri 28 učencih osmega razreda osnovne šole, v kateri smo proučevali, kako učenci že naučeno znanje o prostorskih ključih uporabijo tudi v likovnih nalogah, pri katerih uporaba prostorskih ključev od njih ni eksplicitno zahtevana. Ena izmed ključnih ugotovitev raziskave je, da kar dve tretjini učencev v drugi risbi ni uporabilo znanja o prostorskih ključih, čeprav so ga izkazali v prvi risbi. To razkriva, da učenje prostorskih ključev, ki poteka zgolj nekaj ur pri predmetu likovna umetnost, ne vodi do tega, da bi učenci to znanje ponotranjili do te mere, da bi ga lahko spontano uporabljali.
Keywords: likovna vzgoja, likovna umetnost, likovna didaktika, likovni prostor, metodika, učni načrti, prostorski ključi, osnovne šole
Published in DKUM: 04.06.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (612,03 KB)
This document has many files! More... |
3. Govor in govorna komunikacija v učnih načrtih za osnovno šolo in gimnazijo ter v katalogih znanjSimona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Govor je ključna človekova dejavnost, ki omogoča sporazumevanje z okolico. Za otrokov razvoj je pomembno, da že od rojstva dobi priložnosti za učenje sporazumevanja ob ustrezni podpori in zgledu. Govor ima individualno vlogo pri razvoju posameznika in družbeno vlogo pri sporazumevanju z drugimi. Eden temeljnih namenov jezikovnega pouka je razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem (knjižnem) jeziku, tj. praktično in ustvarjalno obvladovanje vseh sporazumevalnih dejavnosti (tudi govora) in jezikovnosistemskih osnov. Z vidika prisotnosti poučevanja govora, strategij poučevanja in s poudarki na razvijanju govornih sposobnosti so analizirani učni načrti za slovenščino za osnovno šolo iz let 2011 in 2018 ter učni načrt za slovenščino za gimnazije iz leta 2008 ter katalogi znanja za slovenščino. Zanimalo naju je, kolikšen je poudarek na razvijanju pravorečne zmožnosti in na razvijanju zapisovalne zmožnosti govora, tudi v različnih načinih transkribiranja glede na stopnjo izobraževanja.
Keywords: slovenščina, pouk govora, učni načrti, katalogi znanja, transkripcije govora
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 28; Downloads: 27
Full text (465,55 KB)
This document has many files! More... |
4. Slovenščina kot odraz identitete srednješolcev na dvojezičnem slovensko-madžarskem območjuSimona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2020, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek predstavlja vključenost in udejanjanje identitetne vloge socialnozvrstnih različic slovenskega jezika pri pouku slovenščine na podlagi analize ciljev, vsebine in standardov znanja gimnazijskega učnega načrta, dvojezičnega gimnazijskega učnega načrta ter katalogov znanj za slovenščino v strokovnih srednjih šolah, v empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati študije primera in primerjalna analiza raziskave o rabi jezikov in njihovih različic med dijaki na dvojezični slovensko-madžarski gimnaziji in srednji strokovni šoli.
Keywords: slovenščina, socialne zvrsti jezika, učni načrti, gimnazije, dvojezični učni načrti, katalogi znanj, jezikovni stiki
Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 123; Downloads: 12
 Link to full text
This document has many files! More... |
5. Govor in govorna komunikacija v učnih načrtih za osnovno šolo in gimnazijo ter v katalogih znanjSimona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2023, published scientific conference contribution abstract Keywords: poučevanje govora, učni načrti, slovenščina, osnovna šola, gimnazija, katalogi znanja, transkripcija govora
Published in DKUM: 20.05.2024; Views: 205; Downloads: 19
Full text (3,52 MB)
This document has many files! More... |
6. Medpredmetno povezovanje filozofije za otroke v nekaterih osnovnošolskih učnih načrtih 3. triade : magistrsko deloEva Cvitanič, 2023, master's thesis Abstract: V osnovnošolskem predmetnem programu učitelji svoj predmet poučujejo v izoliranem okolju, kar izhaja iz tradicionalnega pojmovanja, da je učitelj avtoriteta, ki zmore samozadostno obravnavati učno snov in voditi aktivnosti v razredu. V magistrski nalogi smo ugotovili, da učitelji medpredmetnemu povezovanju namenijo zelo malo ur, pri svoji samooceni pa v povprečju izpostavljajo, da se medpredmetnega povezovanja pogosto poslužujejo. Trenutno stanje ne izpolnjuje zahtev integrativnega kurikuluma, ki predpostavlja stalno prepletanje disciplin v prid dvigu kakovosti obravnavanih vsebin. Tudi medpredmetno sodelovanje med učitelji je pomembna komponenta k izboljšanju učne izkušnje medpredmetnega povezovanja. Izkazalo se je, da učitelji pri sodelovanju sledijo potrebnim korakom za kakovostno izvedbo učne ure, s tem ko pri samostojni izvedbi manj dosledno uporabljajo priporočene korake, kot so predhodna določitev splošnih ciljev, metod, pregleda literature in evalvacije. Učiteljeve samoocene kažejo, da v visoki meri v svoj predmet vnašajo spretnosti in elemente filozofije za otroke. Izkazalo se je, da so najbolj dosledni pri vnašanju sodelovalnega mišljenja in najmanj kreativnega mišljenja v učno pripravo. Ravno tako smo ugotovili, da učitelji družboslovja in humanistike pogosteje vnašajo skrbnostno mišljenje k pouku kakor učitelji naravoslovja. Problem, ki smo ga zaznali, se nahaja v nepoenoteni definiciji kritičnega mišljenja, učitelji ga pogosto vnašajo v pouk, vendar se je izkazalo, da načini izvedbe ne ustrezajo standardom učenja kritičnega misleca, predvidenega z vidika predmeta filozofija za otroke. Le-ta je v visoki meri prisotna v učnih načrtih pri splošnih ciljih predmetov, po drugi strani pa predstavlja temelj usvajanja splošnih ciljev obveznih predmetov 3. triade. Predmet filozofija za otroke bi si tako zaslužila vsaj omembo v učnih načrtih obveznih predmetov v poglavju »medpredmetne povezave«.
Keywords: medpredmetno povezovanje, medpredmetno sodelovanje, učni načrti, filozofija za otroke, literarno motivacijsko sredstvo.
Published in DKUM: 07.09.2023; Views: 434; Downloads: 83
Full text (2,94 MB) |
7. Folklorno udejstvovanje kot dejavnik oblikovanja narodne zavesti v osnovni šoli : magistrsko deloJakob Slavič, 2022, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil raziskati pogled učiteljev na otrokovo oblikovanje narodne zavesti in vlogo folklornega udejstvovanja pri razvijanju le-te. Posebno pozornost smo namenili vsebinam učnih načrtov posameznih predmetov osnovne šole, folklornemu udejstvovanju na osnovnih šolah in pojmovanju narodne zavesti s strani učiteljev. Teoretični del magistrskega dela zajema opredelitev pojma narod in narodna zavest, ki sovpada tudi s pojmovanjem kulture, s tem pa smo se dotaknili tudi folklore, oziroma ljudskega izročila. Rezultati temeljijo na kvalitativni vsebinski analizi, pri čimer smo podatke pridobili s pomočjo delno strukturiranih intervjujev z učitelji osnovnih šol, ki so bili ob tem tudi vodje folklornih skupin in krožkov. Hkrati smo opravili tudi analizo vsebine folklornih vsebin v učnih načrtih osnovne šole. Ugotavljamo, da se ljudsko izročilo pogosteje pojavlja pri osnovnošolskih predmetih: družba, spoznavanje okolja, slovenščina, tudi glasbena umetnost in zgodovina, vendar je uresničevanje vsebin omenjenih odvisno predvsem od samoiniciative učiteljev. Izsledki analize prikazujejo pomembno vlogo folklornega udejstvovanja pri vzpodbujanju in razvijanju otrokove narodne zavesti, kar se kaže tudi pri (vzgojno-izobraževalnih) razlikah med učenci, ki se udejstvujejo v folklornih dejavnostih, in drugimi učenci. Predlagali bi možne izboljšave v šolskih učnih načrtih in šolskem procesu na področju folklornega udejstvovanja v osnovni šoli. Posledično smo v raziskovalno nalogo zajeli možnosti medpredmetnega povezovanja na folklornem področju in oblikovanje izbirnega predmeta – Folklora.
Keywords: folklora, kulturna dediščina, ljudsko izročilo, narodna zavest, učni načrti osnovne šole
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 726; Downloads: 111
Full text (1,21 MB) |
8. Odnos do rabe socialnih zvrsti med mladimiMelita Zemljak Jontes, Simona Pulko, 2019, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Socialne zvrsti jezika vzbujajo med raziskovalci zaradi porajajočih se sprememb vse več zanimanja, in sicer z vidika opazovanja jezikovnih zakonitosti, odnosa govorcev do zvrsti in med njimi. Učitelji in šola kot vzgojno-izobraževalna institucija naj bi bili tisti, ki dosledno opozarjajo na problematična mesta v govoru ter tako skozi rabo uzaveščajo pomembnost izbire okoliščinam ustreznega/primernega izraza. Raziskava na vzorcu skoraj tisoč anketiranih prinaša zanimive ugotovitve glede rabe socialnih zvrsti slovenskega jezika in odnosa mladostnikov do teh.
Keywords: socialne zvrsti jezika, slovenščina, mladostniki, učni načrti, učbeniški kompleti
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 598; Downloads: 41
Link to full text |
9. Antične vsebine v luči medpredmetnega povezovanjaTjaša Janković, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Antične vsebine v luči medpredmetnega povezovanja je nastalo z namenom opozoriti na pomen obravnavanja antičnih vsebin v osnovnošolskih kurikulumih in oblikovati predloge za izvedbo medpredmetnega povezovanja. To v tem delu temelji na povezovanju treh osnovnošolskih predmetov: likovne umetnosti (kot izhodišče), slovenščine in zgodovine. Teoretični del je razdeljen na dva dela; v prvem delu sta predstavljena zastopanost antičnih vsebin in razvoj šolstva skozi stoletja šolanja v Evropi in Sloveniji, s čimer sta orisana spreminjanje in nadgrajevanje šolskih vsebin do danes. Kot nadgradnja sledi proučitev aktualnih učnih načrtov treh izbranih predmetov kot izhodišč za iskanje možnosti medpredmetnih povezav antičnih vsebin, ki se pojavljajo pri posameznih predmetih. Kot del tega navajamo vsebine zgodovine in slovenščine, ki omogočajo medpredmetno povezovanje antičnih vsebin. Drugi del predstavljata teorija medpredmetnega povezovanja in primerjava tega pojma v izbranih učnih načrtih.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo pri učencih preverjali poznavanje antičnih vsebin, in rezultati anketiranja učiteljev likovne umetnosti, slovenščine in zgodovine, s katerim smo želeli preveriti izvedbeno raven medpredmetnega povezovanja. Na osnovi rezultatov obeh anket podamo predloge za izboljšanje medpredmetnega povezovanja in predstavimo eno izmed možnosti sodelovanja treh izbranih predmetov, ki temelji na izboru umetniških del z antično tematiko iz bogate zakladnice umetnostne zgodovine.
Keywords: medpredmetno povezovanje, likovna umetnost, antične vsebine, učni načrti, osnovna šola.
Published in DKUM: 19.12.2017; Views: 1989; Downloads: 275
Full text (3,85 MB) |
10. Kako si trajnostni razvoj in naravoslovno pismenost razlagajo učitelji 3. razredaNina Špiler, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Kako si trajnostni razvoj in naravoslovno pismenost razlagajo učitelji 3. razreda je celota, ki se dopolnjuje s teoretičnim in empiričnim delom naloge. Teoretični del je razdeljen na štiri sklope. V prvem je predstavljen trajnostni razvoj. Naravoslovni sklop zajema naravoslovno pismenost, zgodnje naravoslovje in naravoslovne kompetence. V didaktičnem delu so zajeti izkustveno učenje, formalno in neformalno poučevanje ter problemski pouk, vsebuje tudi kratke analize učnih načrtov za naravoslovje v 3. razredu nekaterih evropskih držav.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, vezani na mnenje učiteljic, kaj so trajnostni razvoj, naravoslovna pismenost in vsebine učnega načrta za spoznavanje okolja v 3. razredu.
Ugotovili smo, da so v raziskavi sodelujoče učiteljice manj seznanjene z aktualnimi pojmi (npr. kaj je trajnostni razvoj). Iz odgovorov intervjuvanih učiteljic lahko razberemo, da se v 3. razredu od učencev zahteva preveč teorije.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: trajnostni razvoj, naravoslovna pismenost, spoznavanje okolja, 3. razred, učni načrti, mnenja učiteljic
Published in DKUM: 28.11.2017; Views: 1323; Downloads: 187
Full text (1,56 MB) |
