| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
PRIMERJAVA UČNIH NAČRTOV MATERINŠČINE V SLOVENIJI IN ŠPANIJI
Mateja Orthaber, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi ugotavljam podobnosti in razlike učnega načrta za slovenski jezik osemletne osnovne šole iz leta 1983, učnega načrta za pouk slovenščine devetletne osnovne šole iz leta 2002 in posodobljenega učnega načrta za slovenščino devetletne osnovne šole, ki v veljavo komaj prihaja. V nadaljevanju je opisana reforma španskega šolskega sistema, sedanje špansko izobraževanje, učni načrt materinščine v Španiji in študij razrednega pouka na Univerzi Camilo Jose Cela v Madridu. V empiričnem delu je predstavljena primerjava v obvladanju različnih spretnosti, znanj in mnenj med španskimi in slovenskimi študenti razrednega pouka, ki smo jo raziskovali s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike. Izobraženost študentov je odvisna od kvalitete študija.
Keywords: učni načrt, slovenščina, španščina, španski šolski sitem, razredni pouk
Published: 19.05.2009; Views: 3168; Downloads: 298
.pdf Full text (1,17 MB)

2.
DIDAKTIČNA GRADIVA ZA SLOVENŠČINO V 1. TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Polonca Kapun, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Strokovni Svet RS za splošno izobraževanje vsako leto znova pripravi katalog učbenikov, kjer je seznam vseh potrjenih didaktičnih gradiv za izobraževanje. Za pouk slovenščine so na voljo didaktični kompleti štirih različnih založb. Zanimalo nas je, kaj je tisto, na podlagi česar se učitelji odločijo za določeni didaktični komplet. V teoretičnem delu diplomskega dela so opisane glavne naloge poučevanja slovenščine v 1. triletju in predstavljene vse založbe ter ponudba njihovih didaktičnih gradiv. V empiričnem delu nas je zanimalo, zakaj in na kakšen način se učitelji odločijo za didaktični komplet ter kakšno mnenje imajo o njem. Primerjali smo učitelje 1. triade osnovnih šol območnih enot Murska Sobota in Maribor.
Keywords: Slovenščina, 1. triletje osnovne šole, učbenik, delovni zvezek, priročnik, učni načrt, založba.
Published: 08.07.2009; Views: 3580; Downloads: 355
.pdf Full text (4,76 MB)

3.
SLOVSTVENA FOLKLORA V OČEH MLADOLETNIKOV (TERMINOLOGIZACIJA, RAZUMEVANJE IN ŽIVOST SLOVSTVENE FOLKLORE MED OSNOVNOŠOLCI)
Andreja Novak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je raziskati koliko učenci devetih razredov osnovne šole poznajo sodobno terminologijo slovstvene folklore, koliko jo razumejo in preveriti živost te veje besedne umetnosti med osnovnošolci. Z anketnim vprašalnikom sem se podala na tri osnovne šole, ki delujejo v središču mesta Maribor in štiri osnovne šole zunaj tega mesta. V raziskavi je sodelovalo 92 učencev primestnih osnovnih šol ter 88 učencev mestnih osnovnih šol. Predstavila sem, kako sta se pomen in vloga slovstvene folklore skozi čas spreminjala, na kar kažejo učni načrti, ki so bili tedaj v veljavi. Posebej sem obravnavala učni načrt za izbirni predmet slovenščina — šolsko novinarstvo, ki je v veljavi danes in priročnike, s pomočjo katerih je moč doseči v učnem načrtu zastavljene cilje. Opisala sem osnovne pojme slovstvene folklore, njeno terminologijo in njen žanrski sistem.
Keywords: Slovstvena folklora, umetnost govorjenega jezika, žanrski sistem slovstvene folklore, učni načrt za izbirni predmet slovenščina – šolsko novinarstvo, osnovna šola.
Published: 23.07.2010; Views: 2291; Downloads: 140
.pdf Full text (739,56 KB)

4.
RABA ZEMLJEPISNIH RAZLIČKOV V 6., 7., 8. IN 9. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Vesna Kos, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Raba zemljepisnih različkov v 6., 7., 8. in 9. razredu osnovne šole je dvodelno, teoretično in empirično. V teoretičnem delu obravnava socialne zvrsti in podzvrsti slovenskega jezika ter šentruperski govor, izpostavlja načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev in osvetljuje obravnavano tematiko v veljavnih učnih načrtih (iz leta 1998 in 2011). Ugotavlja tudi mesto/vlogo narečij ter uzaveščanje socialne zvrstnosti v Rokusovih delovnih zvezkih in priročnikih za 6., 7,. 8. in 9. razred, ki jih uporabljajo učenci in učitelji na Osnovni šoli Mirna in Osnovni šoli dr. Pavla Lunačka Šentrupert. Empirični del prinaša raziskavo rezultatov dveh anketnih vprašalnikov: prvi je namenjen mirnskim in šentruperskim učencem od 6. do 9. razreda, drugi pa njihovim učiteljem. Raziskala sem, katere socialne zvrsti (ali podzvrsti) uporabljajo anketiranci v določenih govornih okoliščinah (doma, med sokrajani, vrstniki in sošolci, pri pouku slovenščine in pri pouku drugih predmetov, v pogovorih z drugimi zaposlenimi na šoli, s sodelavci), kako obvladajo svoj krajevni narečni govor in kakšen odnos imajo do njega. Pri raziskovanju anketnega vprašalnika za učitelje sem izvedela še, kako govorijo njihovi učenci pri pogovoru o snovi, ustnem preverjanju znanja in pri pripravljenih govornih nastopih, katero socialno zvrst zahtevajo ali dopuščajo pri pouku in kako se odzivajo na narečni govor svojih učencev v tej govorni okoliščini. Rezultate anketiranja učencev sem primerjala glede na šolo, razred in spol, primerjala sem tudi rezultate anketiranja učencev in učiteljev
Keywords: slovenščina, osnovna šola, jezikovni različki, šentruperski govor, okoliščine rabe, učni načrt, didaktično načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev
Published: 20.09.2012; Views: 1637; Downloads: 83
.pdf Full text (3,89 MB)

5.
Didaktična gradiva za slovenščino v 1. in 2. razredu osnovne šole
Laura Grgec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Za pouk slovenskega jezika v osnovni šoli so na voljo didaktična gradiva, ki jih ponujajo štiri različne založbe. Vsako leto izide katalog učbenikov, ki ga pripravi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje in v katerem je seznam vseh potrjenih didaktičnih gradiv za izobraževanje. Zanimalo nas je, kako so si didaktični kompleti med seboj podobni ali različni in kako se ujemajo z učnim načrtom. Teoretično diplomsko delo opisuje glavne naloge poučevanja slovenščine v 1. in 2. razredu osnovne šole ter splošne in operativne cilje predmeta, ki jih določa učni načrt. Predstavljene so štiri založbe, ki ponujajo didaktične komplete za slovenščino. Zanimalo nas je, kaj didaktični kompleti vsebujejo, da so didaktično ustrezni in posledično učitelji posegajo po njih ter kako vplivajo na uspehe ali neuspehe učencev pri pouku slovenščine. Zato smo s primerjavo didaktičnih kompletov med seboj in z učnim načrtom ugotavljali, katere založbe ponujajo najbolj primerne in kvalitetne komplete, ki bi se jih morali učitelji posluževati.
Keywords: osnovna šola, 1. razred, 2. razred, slovenščina, učni načrt, didaktična gradiva, založba, učitelji
Published: 29.08.2016; Views: 458; Downloads: 50
.pdf Full text (1,02 MB)

6.
FRAZEMI V UČNEM GRADIVU IN NJIHOVO RAZUMEVANJE PRI ČETRTOŠOLCIH
Nina Majhenič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: S frazemi se otroci srečujejo že zelo zgodaj in povsod, tudi v šoli. V diplomski nalogi Frazemi v učnem gradivu in njihovo razumevanje pri četrtošolcih se je obravnavalo razumevanje frazemov iz učnega gradiva, ki so ga v četrtem razredu uporabljali v raziskavo vključeni četrtošolci ene od mariborskih osnovnih šol. V teoretičnem delu so predstavljene lastnosti in vrste frazemov. Podrobneje je predstavljeno razvijanje razumevanja frazemov v osnovni šoli, ki je vezano na operativne cilje in standarde znanja iz aktualnega učnega načrta za slovenščino v osnovni šoli (2011). Predstavljeni so tudi frazemi iz učnega gradiva, ki so bili vključeni v raziskavo. Najdeni frazemi so bili izpisani, vsakemu je bila pripisana slovarska oblika in njegov pomen. V empiričnem delu se je s pomočjo izdelanega vprašalnika preverjalo razumevanje obravnavanih frazemov pri 48 v raziskavo vključenih četrtošolcih ene od mariborskih osnovnih šol. Razumevanje obravnavanih frazemov se je preverjalo glede na posamezne skupine učencev v osnovni šoli in glede na spol. Ugotovljeno je bilo, da je učno gradivo za četrti razred, ki je bilo vključeno v raziskavo, bogato s frazemi. Dobljeni rezultati so pokazali, da učenci ob koncu leta ne poznajo pomena večine obravnavanih frazemov iz učnega gradiva, ki so ga v tistem šolskem letu uporabljali pri pouku slovenščine. Učenci še najbolje razumejo primerjalne frazeme z zoonimno komponento. Pri razumevanju obravnavanih frazemov so slabše rezultate dosegli tujejezični učenci ter učenci z učnimi težavami. Na podlagi dobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da bi bilo treba primanjkljaj v razumevanju frazemov odpraviti s poglobljenim uzaveščanjem frazemov, z opozarjanjem na frazeme pri srečevanju z njimi pri pouku, s preverjanjem razumevanja le-teh ter z dopolnjevanjem in ponavljajočim se utrjevanjem še drugih primerov frazemov.
Keywords: frazeologija, frazem, razumevanje frazemov, učni načrt slovenščina, razredni pouk, 4. razred
Published: 12.09.2016; Views: 1189; Downloads: 169
.pdf Full text (536,45 KB)

7.
Pravopisna zmožnost tretješolcev v Slovenskih Konjicah
Jožica Škorjanc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Pravopisna zmožnost tretješolcev v Slovenskih Konjicah je v teoretičnem delu najprej na kratko predstavljena pravopisna zmožnost kot del sporazumevalne zmožnosti. Zapisani so tudi operativni cilji in standardi znanja iz učnega načrta za slovenščino v osnovni šoli (2011), ki se povezujejo s pravopisno zmožnostjo učencev ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Predstavljena so tudi poglavja iz pravopisa, vezana izključno na operativne cilje pravopisne zmožnosti učencev na koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Teoretičnemu delu sledi empirični del, v katerem se je s preizkusom znanja preverjalo pravopisno znanje izbranih 99 učencev ob koncu 3. razreda, to je ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Pravopisna zmožnost tretješolcev se je preverjala s pomočjo testa v obliki besedila s pravopisnimi napakami, ki naj bi jih učenci pravopisno ustrezno popravili. V testu (besedilu s pravopisnimi napakami) je bilo zajetih vseh 11 operativnih ciljev pravopisne zmožnosti, ki naj bi jih učenci usvojili v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju in so zapisani v učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli (2011). Pravopisno znanje tretješolcev se je preverjalo glede na spol, razred in šolo ter po posameznem cilju pravopisne zmožnosti. Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da imajo obravnavani tretješolci precej dobro usvojene cilje, vezane na pravopisno zmožnost. Slabše rezultate so dosegli pri ciljih ločeno pisanje nikalnice pred glagolom, pri rabi končnih ločil in rabi vejice pri naštevanju. Navedene primanjkljaje bi učenci z raznolikimi vajami, utrjevanjem, natančnostjo in vztrajnostjo zagotovo lahko odpravili.
Keywords: sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt slovenščina, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, operativni cilji, standardi znanja
Published: 12.09.2016; Views: 659; Downloads: 159
.pdf Full text (2,60 MB)

8.
Pravopisna zmožnost šestošolcev glede na vrsto preverjanja znanja
Špela Brumec, 2017, master's thesis

Abstract: Pravopisna zmožnost pomeni obvladanje prvin in pravil pisanja danega jezika. Lahko bi rekli, da je pismen tisti, ki zna brati in pisati. Pismenost je dejavnost, ki pa vključuje seveda tudi druge številne človekove sposobnosti. Namen magistrskega dela z naslovom Pravopisna zmožnost šestošolcev glede na vrsto preverjanja znanja je bil z dvema različnima tipoma pisnega preverjanja znanja preveriti pravopisno zmožnost učencev na koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V teoretičnem delu so opisane vse štiri jezikovne dejavnosti, pojmi, vezani na pravopis in pravopisno zmožnost, ter predstavljeni različni tipi nalog in preverjanja znanja. Predstavljeni so tudi operativni cilji in standardi znanja iz učnega načrta za slovenščino v osnovni šoli (2011), povezani s pravopisno zmožnostjo učencev na koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati preverjanja pravopisne zmožnosti šestošolcev glede na vrsto preverjanja znanja. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Raziskavo smo izvedli na izbrani osnovni šoli v severovzhodni Sloveniji na vzorcu 63 šestošolcev. Pravopisno zmožnost učencev smo preverjali z dvema različnima tipoma testa znanja s pravopisnimi napakami, ki naj bi jih učenci ustrezno popravili. V obeh testih je bilo zajetih 21 operativnih ciljev, vezanih na pravopisno zmožnost na koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Najprej smo primerjali rezultate pravopisne zmožnosti šestošolcev glede na tip preverjanja znanja (primerjava za vsakega učenca posebej in za vse skupaj) ter ugotovili, v kolikšni meri tip preverjanja znanja vpliva na rezultate pri preverjanju. Zanimala nas je pravopisna zmožnost posameznih učencev in tudi primerjava uspešnosti glede na spol. Zanimala nas je tudi uspešnost doseganja posameznih ciljev iz veljavnega učnega načrta za slovenščino, vezanih na pravopisno zmožnost; preverili smo doseganje ciljev glede na tip preizkusa znanja, skupno pri vseh učencih in ločeno glede na spol. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da večina učencev delno dosega operativne cilje, vezane na pravopisno zmožnost ob koncu šestega razreda. Uspešnost se razlikuje na vrsto preverjanja znanja. Učenci so bili uspešnejši pri reševanju testa, ki je bil razdeljen na posamezne naloge, manj pa pri reševanju testa v obliki besedila. To je bilo pričakovano, saj so v preverjanju z nalogami navodila posameznih nalog učence usmerjala k posamezni pravopisni temi. Pokazale so se tudi razlike v pravopisni zmožnosti med deklicami in dečki. Uspešnejše so bile deklice.
Keywords: pismenost, pravopisna zmožnost, pravopis, vrste preverjanja znanja, učni načrt slovenščina, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje
Published: 16.08.2017; Views: 458; Downloads: 198
.pdf Full text (1,07 MB)

9.
Raba jezikovnih priročnikov pri pouku slovenščine v zadnjem triletju osnovne šole
Lucija Hameršak, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu na podlagi izbranega učbeniškega gradiva preverjam rabo jezikovnih priročnikov pri pouku slovenščine v zadnjem triletju osnovne šole in se pri tem osredotočam na zastopanost nalog v gradivu za jezikovni in književni pouk. V teoretičnem delu se sprva ukvarjam z opredelitvijo jezikovne norme in normativistike ter predstavitvijo temeljnih normativnih jezikovnih priročnikov. Sledi pregled ciljev v učnem načrtu za slovenščino, ki so vezani na rabo jezikovnih priročnikov. Podani so tudi izsledki raziskav, ki so bile opravljene na področju rabe slovarskih normativnih priročnikov v šolah, in možnosti rabe jezikovnih priročnikov Razvezani jezik ter Kratkoslovnica, ki sta namenjena osnovnošolcem in osnovnošolkam, ter portala Fran. V empiričnem delu so iz izbranega učbeniškega gradiva izpisane in analizirane naloge, ki se (ne)posredno navezujejo na rabo jezikovnih priročnikov. Ugotovljeno je, da se tovrstne naloge pojavljajo tako v učbeniškem gradivu za jezikovni kot tudi književni pouk. Več nalog, ki se na rabo jezikovnih priročnikov navezujejo neposredno, je pri jezikovnem pouku, pri književnem pouku pa je več nalog takih, ki se na rabo priročnikov navezujejo posredno. Največ nalog je vezanih na rabo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, drugi priročniki pa so zastopani v manjši meri. Na podlagi ugotovljenega izpostavljam, da bi bilo treba v učbeniškem gradivu v večji meri spodbujati tudi rabo portala Fran in posameznih jezikovnih priročnikov, na primer Slovenskega pravopisa, Slovarja slovenskih frazemov, Velikega slovarja tujk in terminoloških slovarjev.
Keywords: jezikovni priročniki, norma, normativistika, portal Fran, učni načrt, učbeniško gradivo, slovenščina
Published: 18.09.2017; Views: 299; Downloads: 149
.pdf Full text (1,45 MB)

10.
(Ne)usvojeni cilji pravopisne zmožnosti v prvem vzgojnoizobraževalnem obdobju
Polonca Šek Mertük, 2017, original scientific article

Abstract: Pravopisna zmožnost spada med temeljne sporazumevalne zmožnosti. Učenci jo začnejo sistematično razvijati z začetkom šole. Do konca prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja naj bi usvojili enajst operativnih ciljev, vezanih na pravopisno zmožnost. Raziskav, ki bi preverjale, koliko so učenci usvojili pravopisno zmožnost, je premalo. Prispevek prikazuje stanje (ne)usvojenosti pravopisne zmožnosti v raziskavo vključenih tretješolcev, na podlagi katerega lahko (bodoči) učitelji še bolj načrtno obravnavajo posamezne pravopisne teme.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, slovenščina, učni načrti, standardi znanja, učni načrt za slovenščino, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, cilji pravopisne zmožnosti
Published: 19.09.2017; Views: 174; Downloads: 49
.pdf Full text (96,58 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica