Search the digital library catalog

Abstract: Pravopisna zmožnost je ključnega pomena za jasno in učinkovito komunikacijo. Pri posamezniku se kaže kot zmožnost pravilnega zapisovanja besed, stavkov in povedi v skladu s pravopisnimi pravili slovenskega jezika. Razvoj pravopisne zmožnosti je eden izmed temeljnih ciljev (jezikovnega) pouka slovenščine v osnovni šoli. Učni načrt za slovenščino v osnovni šoli (UN, 2018) predlaga kot najprimernejši način za razvijanje in vrednotenje pravopisne zmožnosti pisanje besedil. V magistrskem delu smo želeli preveriti pravopisno zmožnost učencev 5. razreda osnovne šole na primeru doživljajskega spisa. Zanimalo nas je, katere pravopisne napake se pojavljajo v spisih, katere so najpogostejše in ali obstajajo razlike v spolu glede na vrsto pravopisnih napak. Raziskovalni vzorec predstavlja 56 doživljajskih spisov učencev 5. razreda. Rezultati so pokazali, da se v spisih pojavljajo pravopisne napake, vezane na vse cilje pravopisne zmožnosti v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju, in tudi napake, ki jih učenci pri pouku še niso obravnavali in jih pričakovano še ne obvladujejo. V okviru pravopisnih napak, ki bi jih učenci že morali obvladati, so bile najpogostejše napake pri zapisu besed s kritičnimi glasovi in rabi končnih ločil, zlasti pike. Pri drugi vrsti pravopisnih napak so bile najpogostejše napake pri rabi vejice. Izkazalo se je, da obstajajo tudi razlike v spolu glede na vrsto napak. Dečki so namreč pri večini pravopisnih poglavij napravili manj napak kot deklice.
Keywords: pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt za slovenščino v osnovni šoli, pisanje besedil, doživljajski spis
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 16
Full text (938,82 KB)

Abstract: Učbeniška gradiva za glasbeno umetnost so pomembna učna sredstva, ki se lahko vključijo v vse faze pouka. V Sloveniji učenci začnejo učbenike in delovne zvezke za glasbeno umetnost uporabljati že v 1. razredu osnovne šole. Obdobje od 1. do 3. razreda osnovne šole (prvo vzgojno-izobraževalno obdobje) je pomembno tako za razvijanje sposobnosti pravilne uporabe učbenikov in delovnih zvezkov v šoli kot tudi samostojno za učenje doma. Njihova vsebina in metodično-didaktična zasnova je tako ključnega pomena, saj so učbeniška gradiva prevladujoče učno sredstvo. Zelo pomembno je, da učbeniška gradiva za glasbeno umetnost vsebujejo dejavnosti in naloge, ki uresničujejo cilje iz Učnega načrta za glasbeno vzgojo (2011). Učni načrt je deljen na vzgojno-izobraževalna obdobja in še bolj podrobno na posamezna področja glasbenih dejavnosti (izvajanje, ustvarjanje in poslušanje). Bistveno je, da so ta glasbena področja zastopana tudi v učbeniških gradivih. V raziskavi smo raziskali možnost, v kolikšni meri izbrana učbeniška gradiva za pouk glasbene umetnosti od 1. do 3. razreda osnovne šole uresničujejo cilje na področjih glasbenih dejavnosti. Za izvedbo raziskave smo uporabili deskriptivno metodo. Za analizo učbeniških gradiv smo oblikovali in uporabili kriterije. Ti temeljijo na presoji, katere operativne cilje je možno uresničiti ob uporabi gradiv. Obdelavo podatkov smo izvedli kvantitativno na osnovi deskriptivne statistike. Ugotovili smo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med učbeniškimi gradivi različnih založb glede števila ciljev, ki jih je možno uresničiti na področju glasbene dejavnosti izvajanja, ustvarjanja ali poslušanja ob uporabi gradiv.
Keywords: glasbena umetnost, učbeniška gradiva, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt za glasbeno vzgojo, učni cilji za glasbeno umetnost
Published in DKUM: 02.08.2024; Views: 101; Downloads: 29
Full text (4,11 MB)

Abstract: Razvoja ročnih spretnosti skozi izdelavo praktičnih izdelkov iz tekstila se v šolah lahko lotimo na različne načine, odvisno od izobraževalnih ciljev, virov in demografije učencev. V magistrskem delu se ukvarjamo s pomenom izdelovanja izdelkov iz tekstila za razvoj ročnih spretnosti na razredni stopnji osnovne šole. Najprej teoretično opredelimo psihološki segment izdelovanja iz tekstila – pri tem se dotaknemo zgodovinskega in sodobnega vpliva s posebnim poudarkom na pomanjkanju ustvarjalnosti v šolah in zaključimo s preoblikovanjem našega izobraževalnega sistema. Potem svoje raziskovanje premaknemo v empirični del magistrske naloge, pri katerem je sodelovalo 16 učiteljev, od tega deset iz Osnovne šole Gorica Velenje, dva učitelja Osnovne šole Montessori Ljubljana in štirje učitelji Waldorfske šole Savinja. Za ugotovitev, koliko in katere izdelke iz tekstila so v preteklem šolskem letu izdelali v posameznem razredu na razredni stopnji obeh šol, smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo raziskovali, ali obstajajo med šolami razlike, s tem pa smo želeli pridobiti objektiven uvid v trenutno stanje in na podlagi dobljenih podatkov načrtovati praktične rešitve. Glede na pridobljena spoznanja in ugotovitve raziskave smo se odločili, da oblikujemo programska izhodišča za izdelovanje izdelkov iz tekstila (pletenje, šivanje, vezenje) v obliki modela letne priprave in jih praktično umestimo oz. uporabimo pri drugih predmetih. Predstavljena so v praktičnem delu magistrskega dela. Ugotoviti je mogoče, da je izdelovanja iz tekstila v osnovni šoli malo, s čimer zgubljamo del možnosti za razvijanje ročnih spretnosti. Raziskovalne ugotovitve in predstavljeni praktični primeri so tako dobro vodilo, ki nakazuje, da je vključevanje obdelave tekstila v učne načrte ne le spodbujano in priporočeno, temveč nujno.
Keywords: ročne spretnosti, razredna stopnja, učenci, tekstilni izdelki, učni načrt
Published in DKUM: 12.12.2023; Views: 446; Downloads: 52
Full text (3,11 MB)

Abstract: Temeljni namen magistrskega dela je bil analizirati operativne učne cilje, zapisane v učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli glede na to, ali jih je možno realizirati na prostem oz. izven učilnice ter oblikovati dva scenarija vključitve učenja na prostem v osnovnošolski izvedbeni letni učni načrt oz. pripravo za pouk geografije na dveh različnih nivojih, konservativnem in progresivnem. V teoretičnem delu smo opredelili pomen in umeščenost terenskega dela v pouk geografije v osnovni šoli. Opredelili smo tudi pogoje za izvedbo terenskega dela za namene izobraževanja, prednosti in ovire pri vključevanju terenskega dela v izobraževanje ter proces izvajanja učenja na prostem. Empirični del magistrskega dela temelji na pripravi dveh izvedbenih letnih načrtov oz. priprav, usmerjenih v vključevanje učenja na prostem v osnovnošolski pouk geografije, ena na konservativnem oz. osnovnem nivoju ter ena na progresivnem oz. naprednem nivoju. V ta namen smo oblikovali tudi predloge priprav učenja na prostem pri pouku geografije v osnovni šoli, ki bi jih lahko vključili na osnovni oz. napredni nivo letnega načrtovanja. Ob tem smo uporabili metodo intervjuja, s katero smo učiteljici geografije v osnovni šoli predstavili oba pripravljena letna izvedbena kurikula za vključevanje učenja na prostem v pouk geografije. Na osnovi ugotovljenega zaključujemo, da je v učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli veliko ciljev in vsebin, ki jih je možno realizirati s terenskim delom in da je učenje na prostem možno realizirati na osnovi dveh različnih scenarijev – na osnovnem in naprednem nivoju.
Keywords: učenje na prostem, terensko delo, letni načrt dela, učni načrt, pouk geografije
Published in DKUM: 10.07.2023; Views: 428; Downloads: 85
Full text (3,07 MB)

Abstract: Sporazumevalna zmožnost je v življenju človeka bistvenega pomena. Razvijamo jo s sporazumevalnimi dejavnostmi. V osnovni šoli poteka načrtno in postopno usvajanje prvin jezika. Da se lahko ljudje sporazumevamo in hkrati sobivamo z okolico, je zelo pomembno, da je naša sporazumevalna zmožnost čim bolj razvita. Ljudje se naučimo poslušati, govoriti, brati in pisati. V osnovni šoli pri pouku slovenščine usvajamo znanja o jeziku na podlagi učnega načrta za pouk slovenščine, ki je sistematično sestavljen za vsako vzgojno-izobraževalno obdobje posebej. Tam so zapisani cilji in minimalni standardi znanja. Pri pouku slovenščine začnemo kot otroci postopno usvajati pravopisno zmožnost, ki je v osnovni šoli zelo poudarjena. Usvajanje in urjenje pravopisnih pravil poteka vse do devetega razreda osnovne šole. Pri pravopisni zmožnosti so v učnem načrtu za pouk slovenščine za osnovnošolsko izobraževanje zastavljeni učni cilji, ki se navezujejo na pravilno rabo vejice. Rabo vejice učenci usvajajo in urijo skozi večji del osnovnošolskega izobraževanja. V teoretičnem delu naloge so zapisane vse sporazumevalne dejavnosti, ki jih uporabljamo za razvoj sporazumevalne zmožnosti. Zapisana so tudi pravopisna pravila, ki jih usvajajo učenci in tako bogatijo svojo pravopisno zmožnost. Osredotočamo se na pravopisna pravila pravilne rabe vejice. Pravopisna pravila so zapisana po ciljih v učnem načrtu za pouk slovenščine v osnovni šoli (2018). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati analize več učnih gradiv za pouk slovenščine v osnovni šoli. Uporabili smo kvalitativno raziskavo in nato pri rezultatih uporabili besedilno analizo. Zajeli smo nekaj učbenikov in delovnih zvezkov, različnih avtorjev in založb, ki so najpogosteje uporabljeni za pouk slovenščine v osnovni šoli. In sicer: Lili in Bine 3, Mlinček (za tretji razred), Naša ulica 3, Slovenščina 3, Znanka ali uganka 4, Radovednih pet (za četrti razred), Slovenščina 4, Hej hoj 4, Slovenščina 5, Hej hoj 5, Slovenščina za vsak dan 6, Slovenščina 6, Znanka ali uganka 6, Slovenščina v oblaku 6, Slovenščina za vsak dan 8, Slovenščina 8, Znanka ali uganka 8, Slovenščina v oblaku 8, Slovenščina za vsak dan 9, Slovenščina v oblaku 9. Ob pregledu učnih gradiv smo ugotavljali, kje najdemo zapis o pravilni rabi vejice, kako avtorji razlagajo pravila rabe vejice, v kakšnem obsegu so zapisana ter ali se skladajo z učnimi cilji in minimalnimi standardi v učnem načrtu. Ugotavljamo, da se učenci o pravilni rabi vejice začnejo učiti ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, posledično zapisa o vejici v učnih gradivih za prvi in drugi razred ne najdemo. V učnih gradivih za tretji razred pa se sicer že pojavi pravilo o vejici med naštevanjem, vendar to pravilo ni minimalni standard prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa so zastavljeni cilji in minimalni standardi, ki zajemajo pravila rabe vejice in jih posledično najdemo tudi v vseh pregledanih učnih gradivih. Gradiva se med seboj razlikuje in avtorji različno razlagajo pravila rabe vejice; prav tako je ta tema med učnimi gradivi zajeta v različnih obsegih.
Keywords: sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, vejica, učni načrt slovenščina, učna gradiva za slovenščino
Published in DKUM: 03.02.2023; Views: 665; Downloads: 83
Full text (1,24 MB)